KRIMINALNA DEJANJA

 

Kriminalna dejanja

V 17. stoletju so beležili podatke o številu ljudi, količinah zaužitega alkohola in številu neporočenih oseb med 15. in 55. letom.

 

Kriminal je eden najstarejših pojmov, s katerim so ljudje skozi zgodovino imenovali nedovoljena ali nezaželena dejanja posameznikov ali skupin, gre pa zlasti za osebnostne lastnosti storilca ali storilcev.

Kriminal je predvsem relativen pojem, ki je vezan na prostor in čas. Prepoved nekega dejanja je bila v preteklosti izražena na različne načine, pozneje zapisana v zakonikih, praviloma skupaj s kaznijo.

Podatke oziroma statistiko kriminalitete v Evropi zbirajo že od 17. stoletja. Da bi prišli do podatkov o t.i. »grešnikih«, »falotih«, so beležili predvsem število ljudi, količino zaužitega alkohola in število neporočenih oseb med 15. in 55. letom starosti, ki jih fizično kaznujejo, ter število oseb v zaporih.

V ZDA so prve evidence zabeležene v prvi polovici 19. stoletja, evidenca pa je nastala ob popisu prebivalstva. Beležili so revščino in kriminaliteto, ki sta bili v tesni povezavi, kakor tudi število oseb, ki so bile kaznovane z zaporno kaznijo.

V začetku 20. stoletja so ustanovili register kaznivih dejanj z načrtom o nacionalnem sistemu policijske statistike.

V Sloveniji statistika beleženja kriminalitete sega v leto 1950, ko se je v javnosti pojavil prispevek neznanega avtorja »Gibanje kriminalitete v Sloveniji med letom 1945 in 1949«, in sicer v drugi številki revije »Kriminalistična služba pod oznako strogo zaupno«. Takratni Republiški sekretariat za notranje zadeve je začel po letu 1960 objavljati letne publikacije o kriminaliteti.

Razvidno je torej, da se s kriminaliteto spopadajo vse družbe, da nanjo vplivajo različni dejavniki: gospodarski, socialni, zdravstveni, biološki itn., vemo tudi, da mora kriminogena oseba za kaznivo dejanje odslužiti kazen.

Primer dobre prakse, dejanje za zgled, pa so nam v teh dneh ponudili obsojenci v ljubljanskem zaporu - z dobrodelnimi prispevki za eksistenčno ogroženega hudo poškodovanega delavca. Dejanje, ki ga premore le peščica tistih, ki so zunaj ...

Napisala

Kriminalna dejanja

V 17. stoletju so beležili podatke o številu ljudi, količinah zaužitega alkohola in številu neporočenih oseb med 15. in 55. letom.

 

Kriminal je eden najstarejših pojmov, s katerim so ljudje skozi zgodovino imenovali nedovoljena ali nezaželena dejanja posameznikov ali skupin, gre pa zlasti za osebnostne lastnosti storilca ali storilcev.

Kriminal je predvsem relativen pojem, ki je vezan na prostor in čas. Prepoved nekega dejanja je bila v preteklosti izražena na različne načine, pozneje zapisana v zakonikih, praviloma skupaj s kaznijo.

Podatke oziroma statistiko kriminalitete v Evropi zbirajo že od 17. stoletja. Da bi prišli do podatkov o t.i. »grešnikih«, »falotih«, so beležili predvsem število ljudi, količino zaužitega alkohola in število neporočenih oseb med 15. in 55. letom starosti, ki jih fizično kaznujejo, ter število oseb v zaporih.

V ZDA so prve evidence zabeležene v prvi polovici 19. stoletja, evidenca pa je nastala ob popisu prebivalstva. Beležili so revščino in kriminaliteto, ki sta bili v tesni povezavi, kakor tudi število oseb, ki so bile kaznovane z zaporno kaznijo.

V začetku 20. stoletja so ustanovili register kaznivih dejanj z načrtom o nacionalnem sistemu policijske statistike.

V Sloveniji statistika beleženja kriminalitete sega v leto 1950, ko se je v javnosti pojavil prispevek neznanega avtorja »Gibanje kriminalitete v Sloveniji med letom 1945 in 1949«, in sicer v drugi številki revije »Kriminalistična služba pod oznako strogo zaupno«. Takratni Republiški sekretariat za notranje zadeve je začel po letu 1960 objavljati letne publikacije o kriminaliteti.

Razvidno je torej, da se s kriminaliteto spopadajo vse družbe, da nanjo vplivajo različni dejavniki: gospodarski, socialni, zdravstveni, biološki itn., vemo tudi, da mora kriminogena oseba za kaznivo dejanje odslužiti kazen.

Primer dobre prakse, dejanje za zgled, pa so nam v teh dneh ponudili obsojenci v ljubljanskem zaporu - z dobrodelnimi prispevki za eksistenčno ogroženega hudo poškodovanega delavca. Dejanje, ki ga premore le peščica tistih, ki so zunaj ...

Napisala