27. okt. 2018

MLADOLETNI PRESTOPNIKI



V Republiki Sloveniji se mladoletni storilci kaznivih dejanj obravnavajo po naslednjih stopnjah: 1. mlajše mladoletne osebe (od 14 do 16 leta starosti), 2. starejši mladoletniki (od 16. do 18. leta) in 3. mlajši polnoletniki (od 18 do 21. leta). Ta razvrstitev je pomembna glede vrste pre-vzgojnih ukrepov in kazni.
Otroci do 14. leta za kaznivo dejanje niso odgovorni, kar natančno pomeni, da se takšni primeri ne obravnavajo na sodišču. Te primere prevzamejo centri za socialno delo (CSD), ki svetujejo staršem in otroku možne socialno varstvene storitev. Ko mladostnik dopolni 14 let je kazensko odgovoren za storjeno kaznivo dejanje. Tožilstvo po prejemu ovadbe, ki ga poda policija, zahteva pripravljalni postopek, pri katerem sodelujejo CSD-ji, ki morajo podati podatke o zrelosti mladostnika, o okoliščinah in razmerah, v katerih živi ter drugih okoliščinah glede mladoletnikove osebnosti. Dalje organ pregona (tožilstvo) opravi pogovor s starši in mladostnikom – to je t.i ugotovitveni postopek, nato pa  pripravi poročilo za sodišče. CSD izrečene vzgojne ukrepe izvaja, jih spremlja in po določenih časovnih intervalih obvešča sodnika. Vzgojni ukrepi se izvajajo z namenom vzgojno vplivati na mladostnika, zato je izrednega pomena, da pri postopku sodelujejo starši, ki otroka najbolje poznajo, saj v primeru, ko pride do prekinitve šolanja, je mladostnik posebno ogrožen, saj svoje nezadovoljstvo in potrebe skuša zadovoljevati na neustrezen način, in sicer z izvrševanjem kaznivih dejanj, zlorabo alkohola in ilegalnih drog ipd. Zato se tekom obravnave skuša uporabiti vsa pravne načine in mladostnika usmerjati, da svoje potrebe zadovoljuje na bolj primeren način. Eden od načinov je tudi družbeno koristna dela, ki s v naši zakonodaji vpisana kot možnost izvrševanja kazni mladoletnih oseb, a se ta možnost ne izrabi v optimalni obliki, gotovo pa ne v zadostni meri. Kar je škoda, saj bi se mladostniku ob, denimo, urejanju zelenic  po urbanih naseljih lahko porodila ideja, zanimanje za svoj bodoči poklic, ki bi bil lahko botanik, vrtnar, hortikulturist, krajinski arhitekt ... Vse je možno, otrok potrebuje le intenco, ta pa notranjo, in v konkretnem primeru – zunanjo motivacijo, ki bi mu bila dolžna ponuditi družba …  


Gostujoča kolumnistka Zuzanna G. Kraskova


30. sep. 2018

IZZA REŠETK NA ISLANDIJI


Izza rešetk na Islandiji

V skladu s cilji Sveta Evrope, ki so varovanje in uveljavljanje človekovih pravic po vsej evropski celini, kamor je umeščena tudi Islandija, je tudi njena kazenska zakonodaja. Islandija je država s 330 000 prebivalci, ki skrbno varuje okolje, naravo, živali in sodržavljane. S približno enako mero vneme pa skrbijo tudi za poštenost in družbeni red, zato ne preseneča, da ta otoška država nima visoke stopnje kriminalitete. Za primer vzemimo obsojene bankirje oz. »banksterje«  kakor so jih v javnosti poimenovali; Islandci so raje dopustili bankrot propadlih bank in z denarjem, ki bi morali banke sanirati so raje pomagali razvoju države in ljudem. Tako so bankirje praktično obsodili ljudje, saj so se uprli odplačevanju dolga »zavoženih bank«, predsednike uprav in nadzornih svetov pa je sodišče zaradi finančnih špekulacij, pranja denarja in nerealnih posojil v tujini obsodilo skupaj na 46 let zapora. Med poslovnim obiskom Islandije sem se o razmerah v islandskih zaporih pogovarjala z odvetnikom  iz Reykjavika, zagovornikom obsojenega preprodajalca prepovedanih substanc, ki je poudaril, da v zavodih za prestajanje kazni zapora vlada hierarhičen red, v le-tega pa je vpeto delo oz. vsakdanja do osem urna zaposlitev  – na zaprtih oddelkih imajo obsojenci za vsak dan določeno delo, dejavnost ali nalogo, na polodprtih in odprtih oddelkih - s prostim izhodom pa vsem obsojence priskrbijo zaposlitev(za to so subvencionirana določena podjetja), vsi pa so, poleg športnih in kreativnih dejavnosti, deležni skrbne psihosocialne obravnave, katere se morajo udeleževati, bolj intenzivna socialna obravnava je pri koncu prestajanja kazni, da se obsojene osebe lažje vrnejo v družbo. Dosmrtne kazni nimajo (imeli so jo v preteklosti, ko so bili v političnem »zavezništvu« z Norveško). Povratništvo je v upadu, opažajo pa porast huliganstva in agresivnega vedenja pri adolescentih, ki pa ni ravno skrb vzbujajoče, saj je na Islandiji brezposelnost ena najnižjih na evropskem območju pa tudi v svetovnem merilu, zato imajo mladi možnost zaposlitve takoj po končanem izobraževanju. Islandija je dežela redu, preudarnega sobivanja z naravo in izkoriščanja naravnih virov, na primer geotermalno ogrevanje je edinstvena poraba naravnega toplotnega vira in ogreva »zastonj« praktično ves vulkanski otok. Tudi zapore. In zapornike. Morda torej zaradi tega na Islandiji ne poznajo uporov ali stavk v njihovih kazenskih ustanovah ...  

Napisala