ALTERNATIVNE KAZNI

Po statističnih podatkih je zasedenost v slovenskih zaporih 115 odstotna, najvišja je v ljubljanskem zaporu, sledi pa mu zapor na Dobu in ostali zapori po državi. S poglabljanjem recesije se povečuje število kaznivih dejanj, kar posledično povzroča prezasedenost v zavodih za izvrševanje kazni zapora (ZPKZ). Strah zbujajoče pa je dejstvo, da zaradi zmanjševanja stroškov, se pravi, omejevanja  zaposlitev, je  število osebja, ki bi skrbelo in varovalo zapornike, vse manjše. Še večji problem predstavljajo odpuščanja, ki so posledica omejevalne zaposlitvene politike in, kot je zgoraj omenjeno, rezultat poglabljanja gospodarske krize. Že tako, čez palec je torej vidno, da se je glede vzroka in posledic v primeru primanjkovanja kadrov v ZPKZ-jih zadeva vrti v začaranem krogu.  Več kriminala zaradi recesije, ki povzroča pomanjkanje, pomanjkanje pa povzroča omejitev zaposlovanja in odpuščanje zaposlenih. Sicer se intenzivno iščejo alternativne rešitve oziroma alternativne kazni, kot so hišni zapor ali opravljanje družbeno koristnega dela, ali prestajanje kazni če ob koncu tedna. Teh alternativ bi bilo smotrno bolj izrabiti, saj je največ zaprtih oseb zaradi tatvin, prekrškov (preprodaja nedovoljenih substanc ipd.), prometnih prestopkov. Tovrstni zaporniki, se pravi, tisti, ki ne predstavljajo posebne nevarnosti za družbo, bi lahko kazen služili  s skupnosti koristnim delom, na to je že opozarjal direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS), Dušan Valentinčič, saj se s tem problemom slovenski zavodi za prestajanje kazni zapora srečujejo že od leta 2005. V nasprotnem primeru bo, kar je po svoje razumljivo, prihajalo do konfliktov med samimi varovanci, saj se zdaj v eni celici gnete tudi do pet zapornikov. 

S prezasedenostjo v zaporih se ne srečuje le Slovenija, ta problem pesti tudi druge države EU, kjer se ravno tako omejuje zaposlovanje potrebnih kadrov, najbolj paznikov, ki so v tem primeru pravzaprav najbolj potrebni, saj so direktno in najbolj  pogosto v stiku z zaprtimi. Morda je olajševalna okoliščina le dejstvo, da je v evropskih zaporih približno četrtina zaprtih manj kot eno leto, četrtina do treh let, največji problem pa predstavlja skupina 14 odstotkov zapornikov, ki v zaporu prestajajo daljše zaporne kazni. Vendar se v evropskih državah bolj dosledno kot pri nas izvaja alternativni program kazni, ta pa pomaga zmanjševanju prezasedenosti v zaporih, z družbeno koristnim delom pa se zapornik, poleg dodane vrednosti družbi, predvsem pa sebi pomaga  tudi moralno. Kar v tem primeru šteje največ.