Število kaznivih dejanj v Sloveniji se je v približno v
petdeset let početverilo, in sicer, v obdobju od 1963-2012 leta so se kazniva
dejanja povečala za skoraj 386 odstotkov. Za primerjavo: leta 1963 je
policijska statistika štela 23.141 kaznivih dejanj, leta 2012 pa 89.236, kar
pomeni, da se je vsako leto v poprečju kriminaliteta dvignila za 1.322 . Iz
poteka časovne vrste kaznivih dejanj so ugotovljeni relativno veliki padci in
tudi porasti števila kaznivih dejanj. Strokovnjaki na tem področju pravijo, da
tak »razgiban« potek časovne vrste zahteva predvsem pojasnilo ali so porasti in
padci posledica dejansko večje oziroma manjše kriminalne aktivnosti
prebivalstva v kriminaliteti, se pravi, zaradi večjega ali manjšega števila
kaznivih dejanj istih storilcev ali pa
so porasti in padci nastali zaradi prelomov časovnih vrst (pomeni: ali leto
obravnave sovpada z letom storitve kaznivega dejanja). Časovni prelom je
odvisen predvsem od sprememb metodologije obravnavanja; na primer – leta 1999
je sprememba metodologije obravnave povzročila nov, »popoln« prelom časovne
vrste kaznivih dejanj. Do tega leta je statistika kriminalitete prikazovala
kazniva dejanja, ki jih je policija evidentirala v opazovalnem letu (večinoma
je leto evidentiranja sovpadalo z letom storitve). Od tega leta dalje pa
policijska statistika kriminalitete prikazuje podatke o kaznivih dejanjih za
katere je policija v opazovalnem letu podala kazenske ovadbe. Torej upošteva se
primerljivost členov po letu 1999. Po letu 2004 pa se je gibanje števila
kaznivih dejanj dejansko nekako »ustavilo« in se giblje med 80.000 in 90.000
kaznivih dejanj. Po raziskavah sodeč, so
torej porasti v časovni vrsti kaznivih dejanj dejansko prelomi, torej posledica
zakonskih in administrativnih sprememb. Drugače rečeno, so posledica zamudnih
sodnih obravnav. Mlinov po domače – ki, pravi pregovor, meljejo počasi, v tem primeru pa definitivno peljejo vodo na mlin
manipulativnih storilcev (predvsem
gospodarskih) kaznivih dejanj.
Napisala:
Ni komentarjev:
Objavite komentar