VIKTIMIZACIJA ali POVRAČILNI
UKREPI
Zadnjič je bil v rubriki Izza rešetk obravnavan termin
diskriminacija; je beseda, ki se ji v današnjem času neoliberalizma, ki
producira revščino, negotovosti in čedalje več novih vojnih žarišč, ne da izogniti
niti miže, kajti takrat bo odmevala v naši vesti, ta pa naj bi nas silila k
vestnemu ravnanju, saj imamo vsi, nekje v globinah svoje duše vedenje o tem,
kaj je prav in kaj ni. Pa vendar je diskriminacija prisotna na vseh področjih družbe,
zaskrbljujoče je, da tudi v sistemsko dogajanje, in to je nevarno, kajti, če
prisluhnemo politiki ali medijem se nekako dozdeva, da se vse bolj zajeda tudi
v zavest ljudi, kar je zaskrbljujoče tudi glede kazenske politike, saj še pred
kratkim kazniva dejanja bodo kmalu le prekršek ali zakonita, sistemsko podprta.
Viktimizacija je tesno povezana z diskriminacijo, saj je slednja po predpisih
RS definirana kot nadlegovanje ali neželeno ravnanje, temelječe na kateri koli
osebni okoliščini, ki ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno
ali žaljivo okolje za osebo ter žali njeno dostojanstvo, viktimizacija
predstavlja izpostavljanje osebe, ki opozarja na diskriminacijo oziroma ukrepa
– bodisi v svojem imenu ali v imenu koga drugega – neugodnim posledicam.
Povračilne ukrepe ali viktimizacijo (lat. victima – žrtev) pravzaprav lahko definiramo
kot posebno obliko diskriminacije, kajti pri ljudeh, ki opozarjajo na
diskriminacijo gre za pošteno in vestno
dejanje, prisoten je etični in moralni vidik. Seveda oseba, ki opozarja
na kršenje človekovih pravic, zakonov ali kaznivo dejanje, izpostavlja svojo
osebno, celo državljansko varnost, celo več, pri tem dejanju so lahko ogrožene
tudi temeljne svoboščine tega posameznika. Naj se torej oprem na zgoraj
napisano; če oziroma ker se posameznik zaveda diskriminatornih sistemskih
potez, niti ne pomisli, da bi se šel nekakšnega pravičnika ali dobrotnika, saj
ga bo v nasprotnem primeru lahko doletela keha. A to je scenarij prihodnosti, danes
se v prenatrpanih slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) gnetejo
obsojene osebe, za nekatere pa mirno lahko trdimo, da imajo dosti manj masla na
glavi ali kjer koli drugje kot nekateri posamezniki, ki sistemsko krojijo (beri
strižejo) usodo nič hudega slutečim, poštenim državljanom.
Napisala
Ni komentarjev:
Objavite komentar