ZAPOSLOVANJE NEKDANJIH ZAPORNIKOV

Leta 1989 je Odbor ministrov Sveta Evrope  je ob upoštevanju pravice do izobraževanja kot temeljne človekove pravice, sprejel in predstavil  državam članicam program  izobraževanja v zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ). Izobraževanje v ZPKZ je pomembno za razvoj posameznika in družbe nasploh, kajti velika večina obsojencev ima neuspešne izobraževalne izkušnje, izobraževanje pa je potrebno tudi zaradi humanizacije in izboljšanja razmer v zaporih. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij v 104 členu  določa, da se obsojencu pred odpustom izda spričevalo o končanem izobraževanju, iz katerega ne sme biti razvidno, da ga je pridobil med prestajanjem kazni. Čeprav omejitve so, saj mora nekdanji obsojenec prošnji za zaposlitev priložiti potrdilo o nekaznovanosti. Najpogostejše oblike izobraževanja v zaporih pri nas so vezani na gostinstvo, centri za socialno delo (CSD) ter različni zavodi (npr. Papilot) v veliki meri pomagajo pri integraciji, ponovnem vključevanju v družbo, kakor tudi pri iskanju zaposlitve. Velikega pomena pa je tudi posameznik sam, njegovo socialno okolje, motivacija do dela ipd. Nekdanji obsojenci se po odpustu prijavijo na zavod za zaposlovanje, ki jih vključi v aktivne programe iskanja zaposlitve, tako kot za ostale državljane – iskalce zaposlitve. Čeprav je nekdanjim obsojencem zaradi preobremenjenosti delovnega trga, kakor tudi stigmatizacije družbe  težje zagotoviti zaposlitev.   Težava je tudi v tem, da Slovenija nima takšnega sistema, ki bi omogočal stik  z obsojencem stike tudi po prestani kazni, zato so le-ti  več ali manj prepuščeni sami sebi oz. CSD in različnim podpornim zavodom. Izobraževanje v ZPKZ je naravnano tako, da imajo zavodi ploeg formalnega izobraževanja tudi izobraževanja za poklic, npr. poklic kuhar-natakar, čistilec, dietni kuhar ipd. To izobraževanje je krajše, obsojenci  pa pridobijo certifikat, kar jim zagotavlja, da po odpustu lahko opravljajo to delo. Zaposlitev pa je, kot rečeno, odvisna predvsem od posameznika; kakšna je njegova intenca do dela, kolikšno ima potrebo po samorealizaciji. Torej, kakšna je njegova zgornja meja. Če  jo sploh, na vseh ravneh življenja stigmatizirani zapornik/posameznik lahko ima ...

Napisala