Družina je skupnost, ki svojim članom nudi zavetje, osnovne potrebe in varnost. Vendar je
tudi okolje, kjer se zgodi največ nasilnih, kaznivih dejanj. Slovenski kazenski zakonik v 21. poglavju
ureja kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Poglavje zajema
osem členov, ki govorijo:
- o spremebi rodbinskega stanja
- o dvojni
zakonski zvezi,
- odvzemu mladoletne osebe,
- o nasilju
v družini,
- zanemarjanju
otroka in surovem ravnanju,
- kršitvi
družinskih obveznosti,
- neplačevanju
preživnine,
- ter krvoskrunstvu.
S spremembo kazenskega zakonika leta 2008, je
bilo v 191. členu določeno samostojno kaznivo dejanje, nasilje v družini.
Družina, kot osnovna celica vsake družbe, je podvržena mnogim dejavnikom.
Razvoj družbe je pustil na tradicionalni družini velik pečat. Iz strogo
patriarhalne družine, kjer je bil oče glava družine, se je »razvila«
enakopravna družina. Nasilje v družini
je zelo kompleksen pojav, veliko krat tudi neraziskan. Z nasiljem kaže ena
oseba nad drugo premoč in nadzor. Raziskave so pokazale, da je največ žrtev med
ženskami in otroci, kot najranljivejšima skupinama. Veliko nacionalnih
programov pa danes daje varstvo tudi moškim žrtvam nasilja, ter nasilju nad
starejšimi in osebami, ki so duševno motene. Toda še zdaleč je največ nasilja
moških nad ženskami. Danes je sprejetih veliko zakonodaj s področja nasilja,
Slovenija je ratificirala mednarodne konvencije, ki govorijo o preprečevanju
nasilja v družini, predvsem nad ženskami in otroci. Gglede tega potekajo razna
izobraževanja tako strokovnega osebja kot medijev, državnih ustanov, nevladnih
organizacij. Toda kljub temu je veliko dejavnikov, ki še vedno onemogočajo in
preprečujejo učinkoviti reševanje nasilja. Gre za družbeni problem, ki ga je
potrebno reševati, država je dolžna svojim državljanom zagotoviti varnost in
temeljne človekove pravice. Še vedno se največjo vlogo pripisuje policiji, ki
pa je velikokrat pri svojem delu neuspešna, saj nasilje v družini zahteva
celovit pristop, kar zajema tudi pomoč žrtvam in nasilnežu samemu, finančno
pomoč, svetovanje, kar pa lahko nudijo strokovno izobraženi ljudje. Kljub vsem
naporom, ki jih vložijo tako policija, centri za socialno delo, kot tudi
nevladne organizacije, pa smo danes še vedno priča različnim zgodbam o nasilju,
ko ima npr. mož ženo praktično v ujetništvu, ali pa starša, ki zapirata svoje
otroke v omar, klet ipd.. Še vedno velja, da je največ nasilja v družbi, ki
nasilje jemljejo, kot družbeno sprejemljivo vedenje. Nasilje v družini najbolj
prizadene otroka , saj usodno vpliva
na njegovo primarno socializacijo, na njegov razvoj in vedenje. Ki je
največkrat sovražno. Sovraštvo pa vemo, kaj je: tisti, ki sovraži spije strup,
čaka pa da umre osovraženi ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar