31. okt. 2014

MLADOSTNIKI IN ZAPOR



MLADOSTNIKI IN ZAPOR

Slovenska zakonodaja s sprejemom Zakona o navodilih in prepovedih (1995) je omogočila sistemsko urejeno delo z družinskimi okolji. Gre namreč za zagotovilo trajnejše in stabilnejše preventive v zvezi z delinkvenco otrok in mladostnikov. Na duševni razvoj otroka oziroma mladostnika v veliki meri vplivajo družina, vrstniki in širše družbeno okolje, v katerem posameznik – mladostnik živi. Če poznamo psihološke in socialne dejavnike prestopništva, lahko določimo, kateri vzgojni ukrep je najprimernejši za posameznika. Vzgojno zanemarjen, vzgojno zapuščen ali delinkventen otrok izpolnjuje »vse pogoje«, da postane prestopnik, razen zadnjega, ki to že je, zato je pri določanju vzgojnega ukrepa pomembno vedeti, kakšno predhodno  vzgojo je otrok imel. Slovenski sistem obravnavanja mladoletnih prestopnikov je v precejšnji meri zaostajal za sistemom obravnavanja v državah EU pa tudi v ZDA in drugod po svetu. V teh državah sta v ospredju kritika zavodskega obravnavanja in zavzemanje za svetovanje prestopnikom in njihovim družinam kot oblika vzgojnega ukrepa. Vsekakor je v tem oziru napredoval tudi slovenski sistem, ki pri obravnavanju mladoletnih delinkventov izvaja ukrepe, kot so poravnava z oškodovancem in plačilo za žrtve, delo v korist skupnosti in trening socialnih veščin. Pri obravnavanju vzgojnih ukrepov so bile uporabljene metode deskripcije, primerjave in združevanja različnih avtorjev ter analiziranja njihovih izkustvenih raziskav. Preko navodil in ukrepov se v mladoletniku krepijo občutki sočutja ter odgovornosti tako zase kot za druge ljudi, hkrati pa mu je pri tem v veliko pomoč prisotnost drugih družinskih članov, ki aktivno sodelujejo pri njegovi resocializaciji. Vzgojni ukrepi omogočajo prestopniku popraviti posledice storjenih kaznivih dejanj, hkrati pa ga učijo primernega, predvsem mirnega reševanja konfliktov in izboljšanja njegovega odnosa z okoljem. S tistim istim okoljem, ki ga v bistvu v dobršni meri naredi takšnega, kar je seveda svojevrstni paradoks.

Ni komentarjev:

Objavite komentar