POGODBA O OBLASTI

V zahodni družbi je v zadnjem času moč opaziti drastično naraščanje družbene neenakosti, ki je posledica socialnega razlikovanja, le-to pa narekuje neoliberalistična ideologija. Če torej sledimo družbenim premikom opazimo, da postajajo tudi osnovne življenjske potrebščine takorekoč družbena razslojenost. Ob tem se nam utrne misel o zgodovinski družbeni pogodbi; a ne o prvi, ki je predstavljala oblikovanje posameznikov v združbo, ampak o tisti drugi, tisti, ki je težila k zatiranju manjšin in podrejanju. Kajti politične tendce današnjih razvitih držav so ravno na tej ravni in ravno s takšno topiko prizadevanj – kot so bili nekoč monarhi, ki so družbeno pogodbo videli in realizirali kot nekakšno pogodbo o oblasti.    

Izvirna družbena pogodba se je pojavila že v antičnem času, in sicer v grški politični opredelitvi, pozneje, v 17. stoletju pa se je oblikovala in predstavljala dva načina družbenih združenj.

Pri prvi gre za združenje oziroma sporazumevanje več posameznikov, ki živijo v „naravnem stanju“ (izraz je uporabil John w. Gouch) in se oblikujejo v organizirane družbe.

Druga družbena pogodba pa predstavlja nekakšno pogodbo o oblasti oziroma recipročno – pogodba o podreditvi. Pogodba o oblasti se je v zgodovini pojavila prej, saj je predstavljala teoretični pristop monarhij, ki so težili k zatiranju manjšin in podrejenih. Tako je imela družbena pogodba funkcijo pri določanju (meje) moči oblastnikov. Pozneje je stopila v veljavo bolj izoblikovana in naravnana, a ponovno v prid vladajoči monarhiji. John W Gouch zgodovinsko idejo družbene pogodbe prepričljivo opredeljuje, tretira in dokazuje, in sicer da je iz vidika tega izvirnega pravnega koncepta družbena pogodba tesno povezana z nastankom modernih političnih družb, na področju oz. ravni države, oblasti in družbe. Ta danes jasno opredeljena povezava se kaže v novonastalih političnih strukturah, saj  se je samorazumevanje v največji meri oblikovalo v dogovorih in razpravah zagovornikih in nasprotnikih le-te. Gouch trdi, da je »teoretsko moderna družbena ureditev nastala pod patronatom političnega kontraktualizma«. V svoji knjigi „Družbena pogodba, kritična študija njenega razvoja“ svojo zgodovinsko pogodbeno teorijo oblikuje kot linearno, s klasičnim dramaturškim lokom strukturirano zgodbo o vzponu in zatonu, življenju in smrti „junaka“ pripovedi ...