ZAPORNIŠKO KVAŠENJE

Ko je novica o morebitni eksploziji zavretega lonca v slovenskih zaporih in prevzgojnem domu zavihrala v javnosti, nas je, nič hudega sluteče ljudi dodobra zaskrbelo. Saj se imamo za vzorne, pedantno plačujemo prispevke, davke in različne dajatve, ki nam jih država, v času tako imenovane recesije nemilostno nalaga. Vsak dan višje, in vsake toliko časa tudi nove, dodatne, ki obubožani državljani, kakšni smo v teh hudih časih, komajda uspemo sproti poravnati. Takšno ravnanje države je mogoče razumeti s pomočjo reka o tistim kladivu, ki gre takole: če macola ni dovolj težka, žebelj lahko švistne nazaj … No, ampak, le da je vse urejeno, si rečemo, in plačujemo dalje. Potem pa nas doleti novica, da v zaporih vre, zakaj – ker zaradi varčevalnih ukrepov vlade ni dovolj poskrbljeno za varnost. Dobro, tukaj je še neustrezno vodenje Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij  (UR SIKS). Posledice teh lapsusov pa so zaskrbljujoče, saj po drastičnem zmanjševanju pravosodnih policistov zdaj pade na enega samega do sto obsojencev … Najprej nam na misel pade razmišljanje in počutje tistega enega policista, ki mu pripada do sto obsojencev (od katerih so nekateri resnično člani kriminalnih združb), prav gotovo ne bi bili radi v njegovi koži, nas spreleti , potem se zazremo v nedoločeno točko v daljavi, se zamislimo, ob tem pa se nam guba čelo, preveva nas točno definirano čustvo – strah, da kaj če se zgodi, da takšno konsolidirano vojsko -  do sto kriminalcev zagledamo marširati po soseski (kar se sicer ne more zgoditi, a vendar , razmišljamo o tej možnosti lahko, ne? ). Glede izboljšanja razmer, kar konkretno pomeni več sredstev na področju varnostnih razmer (tudi v smislu izobraževanja tega kadra, ki jo zahteva specifika dela) , in kar nadalje pomeni, okrepitev nabor pravosodnih policistov in varovalnega osebja nasploh, je zdaj na potezi pravosodni minister, ki se sicer z neustreznostjo razmer v slovenskih zaporih strinja, morda soglaša tudi z očitki o svojih neustreznih zahtevah in usmeritvah generalnemu direktorju UR SIKS, vendar bo potrebno naredit več kot se le strinjati. In obljubljati. Mi, davkoplačevalci pa lahko le zmajujemo z glavo in se še naprej čudimo; kako to, da za rešitev tega in drugih državnih/vladnih problemov ne zadostuje ažurno plačevanje davkov, prispevkov, dajatev in terjatev  …