Helen Keller se je
rodila leta 1880 v majhnem kraju Tuscumbia, v Alabami, na skrajnjem jugu
Združenih držav Amerike. Izhajala je iz ugledne družine, ne pretirano premožne,
a spoštovane. Njen oče Arthur Keller je bil častniški kapetan, ovdovel in ostal
sam z dvema sinovoma se je ponovno oženil z veliko mlajšo Kate Adams, ki je izhajala
iz premožne južnjaške družine, bila je lepa, mlada in izobražena dama, s
pomembnimi družbenimi zvezami. Toda po porazu Konfederacije, je jug ZDA utrpel
hude posledice, kar se je poznalo tudi pri družini Keller, zato je rasna
nestrpnost naraščala (vidna pri A. Kellerju) še bolj, saj je dobiček bogatih temeljil
na suženjskem delu, le-to pa je bilo z zmago severa odpravljeno in plulo proti
zgodovini osvoboditve temnopoltih. V tem času se je družini rodila Helen,
živahna zdrava in bistra deklica, ki je bila nadvse ljubljen otrok. Do
devetnajstega meseca starosti. Takrat se ji je zgodila skrivnostna bolezen
(danes to bolezen strokovnjaki diagnosticirajo kot encefalitis), ki je deklici
drastično spremenila življenje. Kajti takrat je Helen oslepela in oglušela. In
s tem bila praktično distancirana od zunanjega sveta.
Usodno
srečanje
Sprva je družina, ki
deklici ni znala pomagati in se ji kakorkoli približati pomišljala na zavod za
prizadete, vendar je Kate Keller prej iskala vse druge možnost, kar je obrodilo
sadove; vstopila je v stik s Perkinsovim zavodom za slepe v Bostonu, od koder je bila preko direktorja M. Anangnosa v dom
Kellerjevih napotena mlada učiteljica, bistra, sočutna in odločna Anne Sullivan. Takrat je bila Helen stara že
šest let, z dnem, ko je v njeno življenje vstopila Anne pa se je življenje obeh
temeljito spremenilo. In postali neločljivi, vse do Annine smrti. Preden je v
njeno življenje vstopila Anne, si je Helen poskušala pomagati sama; tako da je
želela doseči vse, kar si je zamislila. Bila je trmasta, izredno vzkipljiva, in
nadvse razvajena, saj so ji vsi domači, glede na njen hendikep, želeli v vsem
ugoditi. Njena nova in edina učiteljica pa se je temeljito lotila dekličine
prevzgoje, dobesedno. In kompleksno. S pomočjo dotika oziroma pisanja na
Helenino dlan jo je najprej naučila pojmov in imen stvari iz zunanjega sveta,
postopoma, ko je že poznala veliko besed pa jo je naučila tudi pisati in brati,
s pomočjo pisalne tablice. Tablica je
imela globoko vrisane oblike črk, Helen pa je morala črko prenesti na papir,
tako da je z desno roko držala svinčnik, s prsti leve roke pa je konico
svinčnika vodila po obrisih črk. Helen je bila navdušena in odlična učenka,
vneto je brala in pisala v Braillovi abecedi, po dveh letih pa je bilo že
jasno, da deklica poseduje izjemno notranjo moč in inteligenco, s katero si bo
življenje naredila kakovostno, ne glede na pomanjkanje vida in sluha.
Izobraževanje
Z Anne sta se pozneje
spoprijeli tudi z govorom in sicer s pomočjo čutenja ob premikanju ustnic in
grla in Helen je kmalu začela govoriti. Od dvanajstega leta je obiskovala šolo
W. Humason v New Yorku, tam so pa opazili njeno nadarjenost za pisanje. Njene
neizmerne sposobnosti in volja sta kmalu postali znani javnosti ZDA, vsi so
gledali in občudovali Helen kot fenomen, saj do takrat še nihče slep in gluh ni
dosegel takšnih uspehov. Čeprav je javnost Anne obtoževala, da za dekle skrbi
tudi zaradi lastne uveljavitve, se le-ta ni dovolila motiti, ko je Helen
izrazila željo, da bi rada študirala, sta se vneto pripravljali na sprejemne
izpite na Radcliffe univerzo – ki je bil ženski priključek harvardski univerzi.
Helen je bila sprejeta in je na univerzi diplomirala iz angleške književnosti.
To je bil neverjetne dosežek, za vse, ki so Helen poznali, in obenem je to bil
edinstven primer v svetu, zato je Helen postala svetovno znana diplomantka.
Z Anne sta živeli
večinoma iz dobrodelnih prispevkov, vendar je Helen med študijem, na spodbudo
Anne in profesorjev, ki so njen dar pisanja opazili, napisala tudi svojo prvo
knjigo »Zgodba mojega življenja«, s katero sta si malce izboljšali življenjsko
raven.
Dobrodelnost
Helen in Anne sta se
preživljali tudi z nastopi, ki so bili namenjeni podpori ljudem s posebnimi
potrebami. Medtem se je Anne poročila, vendar se od Helen ni ločila, z možem
sta z njo živela v isti hiši, kjer sta s Helen ostali tudi potem, ko je Annin
mož J. Macy, ki ni bol kos pritisku življenja s slepo in gluho Helen, odšel.
Helen v svojih nastopih
ni govorila le o pravicah in enakopravnosti slepih in gluhih, vsestransko si je
prizadevala k izboljšavi sveta; zastopala je stališče, da se novorojenčke takoj
po rojstvu cepi proti okužbi oči, ki je bila v tem času pogosta, povzročala pa
jo je nalezljiva spolna bolezen staršev.
Helen je bila
človekoljubna v vseh ozirih, leta 1909 je postala članica Ameriške
socialistične stranke, ki je bila zoper zatiranja in izkoriščanja delavcev, o
socialističnih gibanjih pa je pisala tudi eseje, bila je tudi članica ženskih
gibanj, jug ZDA je razburila, ker je podprla gibanje za podporo temnopoltih,
bila članica verske ločine swedenborgizma, ki je zastopala stališča prave
svobode. Bila je proti krutosti vojne in vojne nasploh, svoja stališča pa je
zagovarjala tudi leta pozneje na svojih potovanjih po svetu; s tem namenom, kot
goreča nasprotnica militarizma je šla na Japonsko obiskati Hirošimo in Nagasaki.
Anne je Helen ves čas
podpirala v vseh njenih aktivnih udejstvovanjih na človekoljubnem področju,
povsod jo je spremljala, bila njen glas in njene oči, nenehno ji je nesebično
stala ob strani, čeprav je bila v tem času tudi sama šibkejšega zdravja. Po
ločitvi sta se s Helen še bolj zavzeto udeleževali predavanj, kjer sta
izobraženim in strokovnim poslušalcem pripovedovali, kako sta s Helen začeli
delati na njenem izobraževanju. To delo je bilo poleg svojega namena - koristnosti in spodbude za druge nujno tudi
iz finančnega vidika, kajti nenehno so ju pestile denarne težave. Ta potovanja
so bila za Anne, ki je zdravstveno vidno pešala, še bolj utrujajoča kot za
Helen in takrat je uvidela, da bo morala za Helen poskrbeti tudi drugače;
morala bo nekoga usposobiti v primeru, če bi resno zbolela. Zato je leta 1916 v
njun dom pripeljala novo oskrbnico za Helen, Polly Thomson. Tudi Polly je
ostala s Helen do konca svojega življenja. Helen in Anne sta takrat najeli še
osebnega tajnika za Helen, kajti nujno je rabila pomoč pri pisanju, saj je
veliko pisala in objavljala.
Ljubezen
V tem času je Anne zbolela
za tuberkulozo in je morala oditi v sanatorij, a tik pred odhodom je opazila,
da se je Helen zaljubila. Snubec je bil njen novi tajnik, Peter Fagan, ki je
Helen zatrjeval, da jo ljubi takšno kakršna je in se z njo želi poročiti. Anne
je novico nemudoma sporočila Helenini
materi, ki je izkoristila Annino bolezen (saj je ta morala na zdravljenje) in
Helen odpeljala k sestri v Alabamo. Tako
so Helen preprečili stike s Petrom, čeprav je ta želel na vsak način priti do
nje. To je bil tudi konec kratkega, dramatičnega ljubezenska življenja Helen
Keller.
Vendar se je Helen s svojo
žalostno ljubezensko zgodbo, tako kot z vsem v življenju, spoprijela zelo
pogumno in ko si je Anne opomogla, sta zaradi denarne stiske (leta 1918) odšli
v Hollywood, kjer sta s Charliem Chaplinom posneli film z naslovom »Rojstvo«. Takrat se
je jima porodila ideja, da bosta lahko služili tudi na odru. Nastopali sta po
različnih prireditvah in Helen predstavljali kot ambasadorko, reprezentantko
ljudi s posebnimi potrebami, in človekoljubne ljudi nasploh.
V tem obdobju pa sta
spoznali predsednika na novoustanovljene Ameriške zveze za slepe, ki je Helen
predlagal, da kot najbolj znana slepa ženska na svetu, pomaga zbirati denar za
slepe. Privolila je in je naslednjih trideset let aktivno sodelovala z zvezo.
Imela je nešteto predavanj, potovala po svetu in kot ambasadorka dobre volje za
slepe spodbujala slepe in slabovidne ter o svojih izkušnjah napisala vrsto
knjig, esejev, člankov. Imenovali so jo »narodno bogastvo«, Zveza pa jo je
finančno podpirala.
Zahvaljujoč njenemu
pogumu, moči in izjemni osebnosti je veliko slepih, slabovidnih, gluhih ljudi
spremenilo in izboljšalo svoje življenje, njene metode pa se pri usposabljanju
slepih uporabljajo še danes.
Helen Keller je
preživela obe skrbnici in umrla na svojem domu leta 1968, v starosti
oseminosemdeset let.
Refleksija
Helen Keller je bila
nedvomno izjemna v vseh pogledih; kot človek, kot ženska in kot oseba z posebnim čutom za sočloveka. Njeno
življenje pa vendarle ne bi bilo tako neverjetno, če ne bi srečala Anne
Sullivan, ki je zmogla in znala v njej najti tiste potencialne možnosti, ki so
jih (navidezno) zabrisale usodne okoliščine in posledice krute bolezni. Seveda,
da bi se splet srečnih, prej omenjenih okoliščin udejanjil, je morala biti
deklica že v svojem osnovnem bivanju izjemna, in sem prepričana, da bi tudi če
bolezni ne bi bilo v življenju dosegla veliko. A pri prebiranju njene biografije
se ne da zaobiti dejstva, da je bila poleg odličnosti tudi običajen človek, z
vsemi lastnostmi, ranljiva, trmasta, zaverovana zastavljenim ciljem, in z ambicijo,
ki vselej premakne dinamo, kajti Helen Keller je svoj cilj videla, ga slišala,
čutila, drugače, doživljala in spoznavala ga je dlje in globlje, na nam nerazumljiv
način.
Nam, običajnim ljudem z
vsemi čutili je torej nemogoče seči tako globoko in si morda le za hip
predstavljati, kako je doumela svet, saj je že tiste najbolj preproste stvari,
utrinke, za nas nepomembne malenkosti zaznavala
na nam na nedosegljivi ravni, zato je nemogoče je biti, čutiti, razumeti in
živeti kot Helen Keller. Ob njeni zgodbi lahko osupnemo, jo občudujemo, njena
podoba pa se v spomin zarisuje kot veličastni lik, uprizoritev nečesa nedosegljivega,
ki učinkuje tako, da na koncu zgodbe tako ali drugače pristanemo na tleh. Kajti
Helen Keller je bilo dano tisto, kar nam večini ni, da vidi svet iz globin, iz notranjosti
in ga potem filigransko izoblikuje v čudovit mozaik, tke in sestavlja iz
malenkosti, ki jih mi ostali, te najžlahtnejše, najdragocenejše delčke,
običajno zgrešimo kot nepomembne. Kajti nam ni bilo dano videti njihovih
vrednosti. Pa vseeno, če iskreno in kolikor pač lahko globoko pogledamo vase, z
bojaznijo ugotovimo, da ne bi želeli deliti njene usode; njene moči vsekakor,
ne pa njene fizične slepote in gluhote. Čeprav je videla in slišala čez vse. In
ravno to dejstvo ji posveča svetniški, mitološki pomen. Človek se namreč takšne
osupljive moči boji, občuduje jo, želi se istovetiti z njo, a vedno le iz
nekakšne varnostne razdalje. Seveda, v prid je negotovost in neznanost
prihajajočega trenutka, saj ko se zgodi, se človek iz različnih vzgibov nanj
naravna, a če bi lahko izbirali usodo, bi bil komaj kdo, ki bi izbral njen svet
ter upal seči po neskončnih čudovitih krajih, ki jih je poznala le sama. Kajti
bila je nekako izbrana za svet, za ostale, ki potrebujemo njeno izjemnost, dar
in moč, da premagujemo različne težave, neprimerljive z njenimi, strašnimi in
strašljivimi. Izjemnimi, Zato je lahko dajala vse in imela vedno več. Živela je
za nas. In tega se je zavedala.
Morda bi sklenila s
pesmijo »Nasmeh«, spodbujena z njeno sliko v knjigi »Zgodba mojega življenja«,
ki izraža neskončno milino in dostojanstvo, njen nasmeh pa je poln eterične
nezemeljske čistosti, ki ga, vem, ne dosegajo moji verzi pa vendarle želim z
njimi pogladiti ta nasmeh.
NASMEH
Ali še lahko
vrnemo pogledu
zdrav lesk
zajezimo drsenje
onkraj hotenj
ujamemo
žalost po izgubi
v pravi razdalji
ugledamo svet
prepoznamo
prstne odtise smeha
Pozdravljeni, vsi gledalci na spletu, jaz sem Dragica Marčič, iz Ljubljane, Slovenija ... sem tu, da delim čudovito delo, opravljeno zame ... Po treh letih v zakonu z možem z dvema otrokoma se je moj mož začel čudno obnašati in se dogajati zunaj z drugimi ženskami in mi je pokazal hladno ljubezen, večkrat mi grozi, da me bo ločil, če si ga upam podvomiti o njegovi aferi z drugimi ženskami. Bil sem popolnoma opustošen in zmeden, dokler mi stari prijatelj ni sporočil o urivanju uroka. Internet, imenovan Dr igbinovia, ki ljudem, ki imajo težave v zvezi in zakonski zvezi, pomaga z ljubezenskimi uroki, sem sprva dvomil, če takšna stvar sploh obstaja, vendar sem se odločil, da poskusim, ko se obrnem nanj, pomagal mi je dati ljubezenski urok in v 48 urah se je moj mož vrnil k meni in se začel opravičevati, zdaj pa je nehal hoditi z drugimi ženskami in je z mano za dobro in zares. Obrnite se na tega velikega ljubitelja ljubezenskega uroka, da se bo vaš odnos ali zakonska težava rešila danes .... on tudi pozdravi ... HIV / AIDS, HEPATITIS, NIZKA SPERMSKA ŠTEVILA, RAZLIČNE BOLEZENI, FIBROIDNE BOLEZNI, GONORHEA, FALLOPIAN TUBE, BREZPLAČNOST, HERPES . vse zahvaljujoč dr. Igbinovia vam lahko tudi pomaga, kontaktirajte ga neposredno, če potrebujete njegovo pomoč na EMAIL .... doctorigbinovia93@gmail.com ga pokličite zdaj in WhatsApp kontaktno številko na WhatsApp +2348144480786 hvala, ker ste svoj čas namenili meni. ........
OdgovoriIzbriši