18. jun. 2013

ETIČNO-PRAVNI VIDIKI V KOMUNIKACIJI



Pravno etične norme v komuniciranju z javnostmi sestavljajo pravila vedenja oziroma določajo, do kam sme poseči posameznik ali organizacija v odnosu z javnostmi. Če naštejemo nekaj primerov, kako so le-te opredeljene:
-         Kodeks Slovenskega društva za odnose z javnostmi; opredeljuje, da je svobodno izvajanje odnosov z javnostmi tesno povezano z dostojanstvom, z vrednotami odprte družbe, s pravico do zaupnosti, pravico do varstva oziroma varnosti, načelo neogrožanja dostojanstva izvajalca, ki izvaja odnose z javnostmi, temelji tudi na vzajemni pomoči in medsebojnem spoštovanju članic in članov društva.
-         Kodeks dela policije; predvsem se zavezujejo služiti ljudstvu, varovati življenje in premoženje ljudi, varovati šibkejše, zagotavljati zakonske in ustavne pravice vsem in pod enakimi pogoji, ločevati zasebne zadeve od službenih, ohraniti odločnost in pogum tudi v nevarnih trenutkih, npr., ko je ogroženo življenje, zavedati se javne odgovornosti, ki jo prinaša ta poklic, ohranjati zaupnost in ne zlorabljati podatkov in informacij ter vedno ravnati etično, strokovno in zakonito. 
-        Kodeks novinarjev Slovenije; novinar mora preveriti točnost zbranih informacij in se izogibati napakam, če pa se le-te zgodijo, jih mora (znati) priznati, mora se izogibati žaljivemu in neprimernemu predstavljanju podatkov, pri informacijah, ki vsebujejo hude obtožbe, mora novinar pridobiti odziv tistih, na katere se te novice nanašajo, tudi v primeru, če jih povzema iz katerega drugega medija, ne sme zamolčati ključnih informacij za razumevanje obravnavane tematike, kadar objavlja nepotrjene novice, mora javnost na to opozoriti, dolžan je spoštovati dogovor o anonimnosti vira, mora se izogibati plačevanju informacij, podnaslovi, montaža, napovedi ne smejo zavajati oziroma potvarjati vsebine, nedopustno je ponarejanje in plagiatorstvo, ne sme uporabljati nedovoljenih načinov pridobivanja informacij, novinar se mora vedno predstaviti kot novinar in pojasniti, zakaj podatke potrebuje, novinar lahko snema in fotografira le s privolitvijo snemane ali fotografirane osebe (izjemoma to sme storiti, le če izrecno meni, da bo informacija koristila javnosti), novinar je dolžan ločiti informacije od komentiranja, odgovorni urednik odgovarja za vsebine komentarjev in druge audio-video vsebine, komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili mora takoj umakniti,. Pod splošne etične norme novinarja sodijo: novinar spoštuje pravico do zasebnosti posameznika in se izogiba senzacionalističnim objavam njegove zasebnosti, ko novinar poroča s pravosodja se drži načela, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen, pri čem mora paziti na objave fotografij in posnetkov krivcev, žrtev ali svojcev nesreč v predkazenskih postopkih, posebno obzirnost mora pokazati pri poročanju otrok, prizadetih in bolnih ljudi, mladoletnih oseb in osebah, ki jih je doletela huda nesreča,  mora se izogibati, narodnostnim, rasnim,  verskim ali drugim stereotipom, za novinarja je nestrpnost, spodbujanje k nasilju ali sovraštva nedopustno, ne sme razkriti identiteto žrtev spolnih zlorab (to lahko stori le s soglasjem žrtve), o samomoru ali poskusu samomora poroča le če je to v javnem interesu (izjema je poročanje o zgodovinskih osebah). Konflikti interesov: če je novinar vpleten v dogajanje o katerem poroča je v konfliktu interesov in se mora iz le-tega izključiti oziroma javnost o tem informirati, prepletanje novinarsko-političnih ali politično propagandnih sporočil je za novinarja nedopustno,  ne sme sprejemati nagrade, usluge ali darila, da bi se izognil konfliktu interesov, o finančnih informacijah, ki jih dobi pri svojem delu o posameznikih ne sme zlorabljati v lastne interese. Pravica novinarjev in razmerje do javnosti: novinar ima pravico zavrniti delo, ki je v nasprotju s tem kodeksom ali z njegovim profesionalnim prepričanjem, nihče ne sme novinarju brez njegovega soglasja pomensko spremeniti, umakniti ali predelati prispevka, brez njegovega soglasja njegovega prispevka nihče ne sme podpisati.
Zgoraj so predstavljeni kodeksi vedenja nekaterih društev in organizacij, ki (določene) pri svojem delu komunicirajo oziroma se s svojim delom neposredno navezujejo  na  javnost. Pri ravnanju morajo biti nadvse obzirni iz vidikov etike, morale in prava. Ne morem mimo, da se ne bi tukaj dotaknila izjemne knjige Duhovni kapital, ki za svoj uvod izbere mit, zgodbo o pohlepu, in ne morem mimo, da ne bi ugotovila, da danes, v času tržnega kapitalizma, se pravi, neoliberalizma, in še naprej, globalizacije, mitološka zgodba sploh nima več le mitskih razsežnosti, ampak temelji na resnici oziroma temeljih globalne politike, in sicer globalizacija ravno tako, če se malce poetično izrazim – vztrajno proizvaja, da potem lahko žre samo sebe, v smislu proizvesti več, zaposliti, izčrpati čim več slabo plačane delovne sile, čim večje število ljudi, tudi otrok, da bi potem vse to potrošila – mišljeno iz vidika dobička, porabila zase, da bi nahranila nekaj v sebi , kar latinsko imenujemo horror vacui – luknjo brez dna. Globalizacija torej proizvaja, da bi nahranila nekaj, kar sploh ni lačno (razen, seveda tistih otrok, ki ji ta dobiček proizvajajo, ki zanjo delajo, otrok v afriških rudnikih diamantov ali otrok za tekočimi trakovi v Aziji …), proizvaja, da nahrani svoj pohlep, ob tem pa spregleda, da pohlepa ni mogoče zasititi, ta se lahko le veča in postaja čedalje bolj nasilen. In spregleda še nekaj zelo temeljnega, kakšno ceno plača sam planet za zadovoljitev te neutolažljive, rakaste želje. Ja, solze že čutimo, le v očeh jih še ni. In kaj naredimo …

Ni komentarjev:

Objavite komentar