Poglobljeni intervju
Francoska beseda clocher, ki pomeni zvonik, simbolizira pa brezplačno razdeljevanje hrane, se je z
razvojem družbe spreminjala (in prijemala!), dokler ni dosegla današnje oblike clochard
– ki upodablja brezdomca oz. klateža. Tudi pri nas se je beseda prijela, poznamo
jo malce drugače zvenečo – klošar, a s tem svojega šarma ni izgubila, kvečjemu
obratno, saj pripada eni svetovno najmogočnejših družbenih skupin. Preletimo na
kratko položaj brezdomstva skozi zgodovino.
V antičnem času so človeka, ki ni imel sredstev za
preživetje zasužnjili. V srednjem veku so za brezdomce veljali represivni
zakoni, Karel Veliki denimo, je brezdomce dal izgnati iz države. Čas XIV-XVI
stoletje je znan po krutosti takoimenovanih beraških
redov; brezdomce oziroma potepuhe so kaznovali z bičanjem, žigosanjem,
rezanjem ušes, natezovanjem, včasih celo s smrtjo; Henrik VIII je v skladu z
zakonodajo dal ubiti 8.000 potepuhov. Šele z reformacijo in humanizmom, ko se je problemov brezdomstva lotila država in iz njih izključila Cerkev, se je
položaj brezdomcev izboljšal. Prvo organizirano skrbstvo za reveže je bilo
uvedeno leta 1522 v Nurnbergu in leta 1523 v Strassburgu. V zgodnjem
kapitalizmu so se razmere za brezdomce zopet poostrile, tudi s strani
marksistične ideologije, ki jih je poimenovala lumpenproletariat.
Če pa stanje brezdomcev
preverimo v sedanjem času, nas le-to moralo najmanj zbegati in začuditi, vsekakor pa bi nas moralo tudi zaskrbeti, kajti z razvojem družbe se število brezdomcev naglo in vidno veča, vem, rekli bi mi, pa saj je recesija, to je torej normalno. Pa ni. Saj se na to naraščajočo situacijo zakonodaja odziva in prilagaja skrajnje neprimerno – v Sloveniji
je, denimo, beračenje protizakonito, kar velja še za nekaj imperialističnih držav
EU. Pa ne za vse. Zdi se, da ko se zasučemo proti severu Evrope, so zakoni
toplejši, se pravi, s severnim mrazom narašča tudi toleranca do brezdomstva.
Zanimivo. In na srečo, no.
Danes živi v Sloveniji okoli 1700 do 2000 brezdomcev, številka pa je le za orientacijo, saj je prikritega brezdomstva z odpuščanji in stečaji podjetij iz
dneva v dan več.
Ciljno področje
mojega raziskovanja je bilo brezdomstvo v Ljubljani, kjer naj bi bilo število brezdomcev
najvišje, okoli 800. Da bi številko in vzrok zanjo raziskala, sem se podala na ljubljanske
ceste.
V okviru raziskave sem uporabila metodo poglobljenega
intervjuja, dogajal na Tromostovju, ob vznožju največjega slovenskega pesnika (ki bi
naš sestanek, sem prepričana, brezpogojno podprl). Moji
izpraševanci so bili Staš, Robi in Andrej, v intervjuju S.R.A.
Poglobljeni intervju
Kje živite?
S: Večinoma v
Zavetišču, če ni prostora pa v garaži Maximarketa, samo zdaj so jo zaprli.
R: Nikjer …
A: Khrhk, krh!
Povsod.
Koliko časa ste že na
ulici?
S: Dobrih deset
let bo …
R: Kakšn let.
A: Od … nekdaj.
Ali se imate za
alkoholika?
S: Heh! Da.
R: Ne bi glih reku
… ja in ne, odvisno od dneva.
A: Smrrrk, khr,
khr! Furt.
Ste se kdaj zdravili?
S: Ne in se tudi
ne mislim!
R: Prot čemu … Ee,
mene dohtar n bo vidu tko kmalu, he,he.
A: (odločno strese
z glavo) Kje!
Kaj ste po izobrazbi/poklicu?
S:
Elektroinštalater.
R:
Elektrotehnik.(obrne se k S): kakšen poklic je to elktroinštalater!
S: (pomisli) Neki
kot elektrikar ampak več … bolj kot …
A: (se vplete) Kaj
si potem? Jaz, denimo vem, kaj sm. Jst sm kmet! Ponooosen kmet.
R: (tleskne S po
hrbtu) Ti si pa knjižničar! Hehe!
(sledi kratka, a ostra izmenjava mnenj v slogu: je kaj
narobe? ja, prav nič....)
Ste kdaj bili v
rednem delovnem razmerju?
S: Redno ne, delal
sem pa več let pri enem, ampak me ni hotel vzeti za redno ...
R: Doma, pri fotru,
a zaradi sporov sem vse skupaj pustil . Ampak … ker ni pošteno plačal, sem šel
stran. To me je izučilo …
A: Jasno! Kmet
dela od jutra do jutra … kwapa.
Kaj pa je vas
prisililo oditi?
S: Žena!
(mišljeno dobesedno)
R: Fotr!
A: Sam sem se
prisilu.
Ali država dovolj
stori za brezdomce? Ali dovolj pomaga?
S: (odločno
odkima) Še zdaleč ne! Primer, pred novim letom so nas vključili v tisto … pri
okraševanju … češ, dajmo, zaslužili boste, in to dobro. Pa smo šli, ampak
zaslužili nismo skoraj nič … pa smo trdo delali kar enih par ur! No, dobili smo
sendviče in čaj, he! Kot nekoč pri Titovi štafeti, he, he, da smo mahali z
zastavco, smo dobili napolitanke ...
R: Ono Zavetišče
je prima, če ga bodo razširili, bo sploh super.
A: Ti si še
zelen, stari, počaki, z leti ti bo fse jasno. Če boš ostal na ulici, boš žigosan ... basta! Ne boš enakovreden. Že sam pristop je slab …
Jaz: (v zadregi) Upam,
da moj pristop ni bil …
A: (se tanko
nasmehne, podobno, kot če bi lačnemu dopovedovali, da nima denarja) Tvoj je še kr vredi, ampak eni so … hja, ti povem, golazen ... izkoriščevalci. Fse hočejo o tebi vedet, ne dajo pa nč. Heh! Krhrk!
Bila sem hvaležna Andreju, ker me ni uvrstil ravno med koristoljubneže, pa vendar me je ob njegovi reminiscenci stisnilo pri srcu.
Bila sem hvaležna Andreju, ker me ni uvrstil ravno med koristoljubneže, pa vendar me je ob njegovi reminiscenci stisnilo pri srcu.
Koliko je po vašem mnenju v Ljubljani brezdomcev?
S: Klošarjev je
čedalje več.
R: Preveč. Madona,
je že gneča na vogalih ...
A: Ja, konkurenca
je kr huda … ampak se da zmenit, no … in to.
Kako je z denarjem?
Skoz žicate ali si kakšen dan vzamete odmor?
S: Od novega leta
še nisem imel prosto, ker … takrat pa sem dobil 70 evrov.
R: (zanesenjaško)
Ja, če bi bilo vsaj vsak enkrat na mesec novo leto …
A: Skoz žicam ...
Vsi štirje nekako hkrati zavzdihnemo, zmajamo z glavami in
ker smo razkrampali, po našem mnenju, vsa načelna vprašanja brezdomstva,
odidemo na kuhano vino k najbližji stojnici.
NEBEŠKE OŽINE
Sreča reveža
ko dobi kovanec
vznemiri zvezde
v nebeški modrini
je tiha radost
stisnjene možnosti
ki diši v tisto noč
ko zares slišimo
ki poje ljudem
s katerimi o tem
lahko govorimo
Pesem iz zbirke Alohton
NEBEŠKE OŽINE
Sreča reveža
ko dobi kovanec
vznemiri zvezde
v nebeški modrini
je tiha radost
stisnjene možnosti
ki diši v tisto noč
ko zares slišimo
ki poje ljudem
s katerimi o tem
lahko govorimo
Pesem iz zbirke Alohton
Ni komentarjev:
Objavite komentar