Pogodba o oblasti
Neoliberalistična ideologija je kriva za vedno večje
socialne razlike.
V zahodni družbi je v zadnjem času moč opaziti drastično naraščanje
družbene neenakosti, ki je posledica socialnega razlikovanja, le-to pa narekuje
neoliberalistična ideologija. Če torej sledimo družbenim premikom, opazimo, da
postajajo tudi osnovne življenjske potrebščine tako rekoč družbena
razslojenost. Ob tem se nam utrne misel o zgodovinski družbeni pogodbi; a ne o
prvi, ki je predstavljala oblikovanje posameznikov v združbo, ampak o tisti
drugi, tisti, ki je težila k zatiranju manjšin in podrejanju. Kajti politične
tendence današnjih razvitih držav so ravno na tej ravni in ravno s takšno
topiko prizadevanj - kot so bili nekoč monarhi, ki so družbeno pogodbo videli
in realizirali kot nekakšno pogodbo o oblasti.
Izvirna družbena pogodba se je pojavila že v antičnem času, in sicer v
grški politični opredelitvi, pozneje, v 17. stoletju, pa se je oblikovala in
predstavljala dva načina družbenih združenj.
Pri prvi gre za združenje oziroma sporazumevanje več posameznikov, ki
živijo v »naravnem stanju« (izraz je uporabil John w. Gouch) in se oblikujejo v
organizirane družbe.
Druga družbena pogodba pa predstavlja nekakšno pogodbo o oblasti oziroma
recipročno - pogodbo o podreditvi. Pogodba o oblasti se je v zgodovini pojavila
prej, saj je predstavljala teoretični pristop monarhij, ki so težile k
zatiranju manjšin in podrejenih. Tako je imela družbena pogodba funkcijo pri določanju
(meje) moči oblastnikov. Pozneje je stopila v veljavo bolj izoblikovana in
naravnana, a ponovno v prid vladajoči monarhiji. John W Gouch zgodovinsko idejo
družbene pogodbe prepričljivo opredeljuje, tretira in dokazuje, in sicer da je
iz vidika tega izvirnega pravnega koncepta družbena pogodba tesno povezana z
nastankom modernih političnih družb, na področju oz. ravni države, oblasti in
družbe. Ta danes jasno opredeljena povezava se kaže v novonastalih političnih
strukturah, saj se je samorazumevanje v največji meri oblikovalo v dogovorih in
razpravah zagovornikih in nasprotnikih le-te. Gouch trdi, da je »teoretsko
moderna družbena ureditev nastala pod patronatom političnega kontraktualizma«.
V svoji knjigi »Družbena pogodba, kritična študija njenega razvoja« svojo
zgodovinsko pogodbeno teorijo oblikuje kot linearno, s klasičnim dramaturškim
lokom strukturirano zgodbo o vzponu in zatonu, življenju in smrti »junaka« pripovedi
...
Napisala
I'm thankful for the thought-provoking articles you publish.
OdgovoriIzbriši