Še vedno velja, da je največ nasilja v
družbi, kjer nasilje jemljejo kot družbeno sprejemljivo vedenje.
Družina je skupnost, ki svojim članom nudi zavetje, osnovne potrebe in
varnost. Vendar je tudi okolje, kjer se zgodi največ nasilnih, kaznivih dejanj.
Slovenski kazenski zakonik v 21. poglavju ureja kazniva dejanja zoper zakonsko
zvezo, družino in otroke. Poglavje zajema osem členov, ki govorijo:
- o spremembi rodbinskega stanja,
- o dvojni zakonski zvezi,
- o odvzemu mladoletne osebe,
- o nasilju v družini,
- o zanemarjanju otroka in surovem ravnanju,
- o kršitvi družinskih obveznosti,
- o neplačevanju preživnine,
- ter o krvoskrunstvu.
S spremembo kazenskega zakonika leta 2008 je bilo v 191. členu določeno
samostojno kaznivo dejanje - nasilje v družini. Družina kot osnovna celica
vsake družbe je podvržena mnogim dejavnikom. Razvoj družbe je pustil na
tradicionalni družini velik pečat. Iz strogo patriarhalne družine, kjer je bil
oče glava družine, se je »razvila« enakopravna družina.
Nasilje v družini je zelo kompleksen pojav, velikokrat tudi neraziskan. Z
nasiljem kaže ena oseba nad drugo premoč in nadzor. Raziskave so pokazale, da
je največ žrtev med ženskami in otroci, kot najranljivejšima skupinama. Veliko
nacionalnih programov pa danes daje varstvo tudi moškim žrtvam nasilja ter
nasilju nad starejšimi in osebami, ki so duševno motene. Toda še zdaleč je
največ nasilja moških nad ženskami.
Danes je sprejetih veliko zakonodaj s področja nasilja, Slovenija je
ratificirala mednarodne konvencije, ki govorijo o preprečevanju nasilja v
družini, predvsem nad ženskami in otroci. O tem se izobražujejo tako strokovno
osebje kot mediji, državne ustanove, nevladne organizacije.
Toda kljub temu je veliko dejavnikov, ki še vedno onemogočajo in
preprečujejo učinkovito reševanje nasilja. Gre za družbeni problem, ki ga je
potrebno reševati, država je dolžna svojim državljanom zagotoviti varnost in
temeljne človekove pravice.
Še vedno se največjo vlogo pripisuje policiji, ki pa je velikokrat pri
svojem delu neuspešna, saj nasilje v družini zahteva celovit pristop, kar
zajema tudi pomoč žrtvam in nasilnežu samemu, finančno pomoč, svetovanje, kar
pa lahko nudijo strokovno izobraženi ljudje.
Kljub vsem naporom, ki jih vložijo tako policija, centri za socialno delo,
kot tudi nevladne organizacije, pa smo danes še vedno priča različnim zgodbam o
nasilju, ko ima npr. mož ženo praktično v ujetništvu, ali pa starša, ki
zapirata svoje otroke v omaro, klet ...
Še vedno velja, da je največ nasilja v družbi, kjer nasilje jemljejo kot
družbeno sprejemljivo vedenje. Nasilje v družini najbolj prizadene otroka, saj
usodno vpliva na njegovo primarno socializacijo, na njegov razvoj in vedenje.
Ki je največkrat sovražno. Sovraštvo pa vemo, kaj je: tisti, ki sovraži, spije
strup, čaka pa, da umre osovraženi ...
Napisala
Ni komentarjev:
Objavite komentar