Brezdomstvo v Sloveniji
Vzrok za težjo socialno integracijo je
zlasti negativna naravnanost družbe do te družbene skupine.
Brezdomci so značilnost urbanega okolja (Trbanc et al., 2003:14). Po
podatkih strokovnih služb se tudi v našem okolju pojavlja brezdomstvo kot
oblika socialne izključenosti.
Gre predvsem za bivše zasvojence in osebe po prestani zaporni kazni. Po
vrnitvi iz zapora v matično okolje so pogosto izključeni iz svojih socialnih
mrež.
Vendar smo v zadnjem času, času gospodarske recesije od leta 2008 dalje,
priča množičnemu naraščanju odpuščanj delavcev, ki so posledica stečaja ali
insolventnosti podjetij, ti so zopet posledica gospodarske krize, ki
predstavljajo potencialni nabor brezdomcev.
Večinoma imajo odpuščeni nižjo stopnjo izobrazbe in veljajo za rizično
starostno skupino (nad 50 let), ki imajo minimalne možnosti za novo zaposlitev
in so zato odvisni od pomoči države, vendar socialni transferji ne zadostujejo
za pokritje življenjskih stroškov; ti posamezniki obtičijo na robu družbe in
pogosto kot brezdomci.
Kot pomoč brezdomcem v Sloveniji poleg državne pomoči, se pravi socialnih
transferjev, v dobrobit depriviranih oseb delujejo različna društva in zavodi,
ki brezdomcem pomagajo z visokopražnimi ali nizkopražnimi programi, čedalje več
pa je tudi nevladnih organizacij, ki pomagajo zaposlovati brezdomce (na primer
Kralji ulice v svoji trgovini »Iz druge roke« zaposlujejo izključno brezdomce).
Konstanten problem brezdomcev je nastanitev, ki ga posledično povzroča drug
problem, in sicer težava z zaposlitvijo, ta dva dejavnika sovpadata in
ustvarjata optimalne pogoje oziroma sta ključna za status brezdomstva.
Čeprav vključevanje brezdomcev v skupnost poteka že prek različnih
nevladnih organizacij (zavodov in društev s ciljnimi programi, ki vsebujejo
delovno usposabljanje, poklicno izpopolnjevanje ipd.); brezdomci kot ena
najranljivejših skupin stežka dobijo zaposlitev, saj jim njihov specifičen
položaj oziroma status to onemogoča. Zato sta njihova njihovo približevanje
trgu dela in socialna integracija težje dosegljiva. Menim, da je za slednjo
vzrok eden najbolj bistvenih družbenih dejavnikov - negativna naravnanost
družbe do te družbene skupine.
Napisala
Ni komentarjev:
Objavite komentar