Viktimizacija ali povračilni ukrepi
Viktimizacija je tesno povezana z
diskriminacijo, saj je zadnja po predpisih RS definirana kot nadlegovanje.
Zadnjič je bil v rubriki Izza rešetk obravnavan termin diskriminacija; je
beseda, ki se ji v današnjem času neoliberalizma, ki producira revščino,
negotovost in čedalje več novih vojnih žarišč, ne da izogniti niti miže.
Odmevati bi morala v naši vesti, ta pa naj bi nas silila k vestnemu ravnanju,
saj imamo vsi nekje v globinah svoje duše vedenje o tem, kaj je prav in kaj ni.
Pa vendar je diskriminacija prisotna na vseh področjih družbe, skrb
vzbujajoče je, da tudi v sistemskem dogajanju, in to je nevarno, kajti če
prisluhnemo politiki ali medijem, se nekako zdi, da se vse bolj zajeda tudi v
zavest ljudi, kar vzbuja pomisleke tudi glede kazenske politike. Še pred
kratkim kazniva dejanja bodo namreč kmalu le prekršek ali zakonita, sistemsko
podprta.
Viktimizacija je tesno povezana z diskriminacijo, saj je zadnja po
predpisih RS definirana kot nadlegovanje ali neželeno ravnanje, temelječe na
kateri koli osebni okoliščini, ki ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče,
sramotilno ali žaljivo okolje za osebo ter žali njeno dostojanstvo,
viktimizacija predstavlja izpostavljanje osebe, ki opozarja na diskriminacijo
oziroma ukrepa − bodisi v svojem imenu ali v imenu koga drugega − neugodnim
posledicam.
Povračilne ukrepe ali viktimizacijo (lat. victima = žrtev) pravzaprav lahko
definiramo kot posebno obliko diskriminacije, kajti pri ljudeh, ki opozarjajo
na diskriminacijo, gre za pošteno in vestno dejanje, prisotna sta etični in
moralni vidik. Seveda oseba, ki opozarja na kršenje človekovih pravic, zakonov
ali na kaznivo dejanje, izpostavlja svojo osebno, celo državljansko varnost, še
več, pri tem dejanju so lahko ogrožene tudi temeljne svoboščine tega
posameznika.
Naj se torej oprem na zgoraj napisano; če oziroma ker se posameznik zaveda
diskriminatornih sistemskih potez, niti ne pomisli, da bi se šel nekakšnega
pravičnika ali dobrotnika, saj ga bo v nasprotnem primeru lahko doletela keha.
A to je scenarij prihodnosti, danes se v prenatrpanih slovenskih zavodih za
prestajanje kazni zapora (ZPKZ) gnetejo obsojene osebe, o nekaterih pa mirno
lahko trdimo, da imajo dosti manj masla na glavi ali kjer koli drugje kot
nekateri posamezniki, ki sistemsko krojijo usodo nič hudega slutečim, poštenim
državljanom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar