Kolumna: Walt-martizacija
Walt-Mart iz Kansasa, ZDA je
največja trgovska korporacija na svetu
Napisala: Dr. Zuzanna Govednik Kraskova
Ko je Karl Marx v svojem znamenitem delu Kapital pisal o zloveščem ciklu
proizvodnje in potrošnje, je preroško napovedal razvoj globalnega trga in
posledično razmah potrošništva, ki ga poznamo danes. Slednjemu segajo korenine
v Arkansasu, v ZDA, v čas po drugi svetovni vojni, ko se je zgodila prva
trgovska veriga. Imenuje se Wal-Mart in je še danes največja trgovska
korporacija na svetu.
Zasnoval jo je Sam Walton. Začel je po sistemu franšizne prodaje, kar
predstavlja poseben sistem trženja blaga ali storitev, temelječem na tesnem
sodelovanju med pravno in finančno ločenimi samostojnimi podjetji, v skladu s
franšizorjevim načrtom. Ta franšiza obvezuje vsakega imetnika franšize, da
uporablja njegovo ime ali trgovsko znamko, poslovne in tehnične metode, sistem
postopkov in druge pravice. Franšizor pa jim pri tem zagotavlja stalno poslovno
in tehnično pomoč, tako kot je navedeno v medsebojni pogodbi.
Trgovina je temeljila na zelo nizkih cenah in se izkazala kot zelo uspešna
in kot posledica takšnega uspešnega poslovanja je kmalu nastala veriga podobnih
trgovin. V začetku šestdesetih letih prejšnjega stoletja so nastala tudi prva
diskontna središča, kjer poteka trgovina na debelo.
V poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja se pojavijo prve
veletrgovine, kasneje, po smrti Sama Waltona (1992) njegova tržna veriga še
raste in se vse bolj razvija.
Wal-Mart je danes lastnik velikih podjetij, kot so General Motors, Exxon,
General Electric in mnogih drugih, na začudenje mnogih, ki so dvomili v uspeh
trgovca iz lokalnega okolja s skromnimi začetki. Danes njegovo velikost
primerjajo z velikostjo Saudske Arabije.
Wal-Mart ima svoja trgovska središča po vsem svetu, skupaj pa ima
zaposlenih več kot 2 milijona ljudi. Predstavlja do 3% BDP v ZDA, skupni
prihodek letno pa znaša približno 350 milijard dolarjev, od katerih je dobiček
približno 10 milijonov dolarjev.
Wal-Mart korporacija ima centraliziran distribucijski sistem, ki pomeni
tudi brez-papirno poslovanje, kajti operira s podatki o pretekli prodaji,
zalogah, naročilih ter napovedih prodaje, ki koristijo tako trgovcu kot
dobavitelju. Shranjevalna skladišča v Wal-Martu predstavljajo logistična
središča oskrbovalne verige, kjer so opremljeni z navigacijskimi napravami, z
namenom sledljivosti in lokaciji blaga.
Wal-Mart vsako leto načrtuje odprtje čez 200 novih veletrgovin (z določeno
kvadraturo - povprečno 50000 kvadratnih metrov) in nekaj deset centrov za tako
imenovane Samove člane kluba ter nekaj čez sto mednarodnih družb, čigar namen
je odprtje trgovskih središč in prevzemanje drugih družb.
Zaradi velikega vpliva na druge trgovske družbe in spornega odnosa do
zaposlenih in slabih pogojev dela ta trgovinska veriga s svojim modelom dela
velja za sporno in nehumano ter je ena najbolj pomembnih tem svetovne trgovske
sindikalne organizacije. V začetku tega meseca je bilo v Ženevi zasedanje
Izvršnega komiteja prej omenjene organizacije, kjer je bilo govora predvsem o
nizkih osebnih dohodkih, ki so zaradi strateških ciljev Wal-Marta - se pravi,
nizke cene in biti dobičkonosen je mogoče le pod pogojem, če se delavce plača
manj - ki so nižji kot kjerkoli drugje v podobni branži (kar konkretno pomeni
31% manj).
Velik problem predstavljajo tudi »prisilne nadure«, ki jih običajno
delodajalci zaposlenim ne izplačujejo, zato se zaposleni združujejo in s
skupnimi močmi po sodni poti dosežejo, da se jim ure izplačajo.
Zdravstveno zavarovanje delavce, ki temelji na nekakšnem privatnem,
nesindikalnem Wal-Mart- ovem zavarovanju, znaša 45% plače delavca, pri čemer
mora delavec delati najmanj 34 ur tedensko, da je do zavarovanja sploh
upravičen. Zato ne preseneča, da le približno 40 odstotkov delavcev plačuje
zdravstveno zavarovanje, pri čem je povprečna delovna storilnost približno
65-odstotna. Ta fenomen omogoča Wal-Martu, da del dobička prenaša v javne, se
pravi državne sklade. Saj delavci, nezmožni plačevanja zdravstvenega
zavarovanja v podjetju, kjer so zaposleni, iščejo zdravstveno pomoč prek
državnih skladov, se pravi na račun davkoplačevalcev, pomoč, ki bi jo morali
dobiti prek svojega delodajalca.
Poseben je tudi pristop z vidika lojalnosti oziroma pripadnosti podjetju:
vodeči zaposleni skrbijo, da so vsak dan v tesnem stiku z zaposlenimi in jim
dajo občutek pripadnosti in s tem (popolne) odgovornosti do podjetja.
Ena od negativnih potez Wal-Martovih strategij je tudi izguba delovnih mest
(povprečno dve novi delovni mesti terjajo ukinitev treh starih delovnih mest v
manjših trgovinah).
Tudi feminizacija poklica predstavlja velik problem v obravnavani trgovski
verigi. Dve tretjini zaposlenih v Wal-Martu so ženske, ki so plačane manj od
moških sodelavcev. Zato ne preseneča, da so najodmevnejši sodni procesi v ZDA,
v smislu kršenja temeljnih človekovih pravic ravno tožbe nekdanjih delavk
Wal-Marta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar