ZAPORNIKI IZ TUJINE

Zavod za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) je totalitarna ustanova, kjer je zapornikom omejen, strnjen življenjski prostor na minimalno raven, a po drugi strani, s kazensko-pravnega vidika je zavod odprt za sprejem tujcev, tako v slovenskih zaporih  kazen prestajajo tudi tuji državljani, ki so kaznivo dejanje povzročili na tleh Republike Slovenije. V slovenskih zaporih kazen prestajajo državljani iz vsega sveta; državljani nekdanje Jugoslavije (teh je največ), Bolgari, Nemci, državljani Senegala, Afganistana, Nove Zelandije, Kitajske,  ZDA itn. Statistika pravi, da je je od vseh zaprtih oseb včasih tretjina tujcev.  Jezikovnih težav zaposleni v zavodu običajno nimajo, sporazumevajo se v enem od svetovnih jezikov, ko se pa pojavijo jezikovne ovire, običajno pri zapornikih iz specifičnih držav, ki obvladajo le materni jezik, si pomagajo z individualnimi obravnavami (tudi s pomočjo prevajalcev). Zapornikom iz tujine je na voljo razpoložljiva zakonodaja v tujem jeziku, kakor tudi tuja literatura nasploh. Obsojeni tujci običajno uporabljajo pravico do obiskov konzulatov, pravico do obiskov svojcev, ki je odvisno od oddaljenosti države in materialnega stanja svojcev, upoštevan pa je tudi kakovostni vidik stikov s svojci pred nastopom kazni, večina jih za ohranjanje stikov uporablja dopisovanje ali telefonske stike. Tujcem je v slovenskih zaporih omogočen režim primerne prehrane glede na verska ali druga prepričanja, sicer pa so deležni enake obravnave kot zaporniki s slovenskim državljanstvom. Zanimiv je sistemski vidik glede izgona, in sicer, tujci z izrečenim izgonom iz države ne smejo le-te zapustiti konec tedna, vsi, ki jim kazen še ni izrečena pa to pravico imajo. Zaradi visokih telefonskih stroškov, imajo tuji zaporniki težavo z ohranjanjem socialnih mrež, iz istega – finančnega razloga obiski niso pogosti, zato jim je, ko obisk dobijo, lahko ta časovno daljši. Uprava za kršitev hišnega reda ugotavlja, da se tuj obsojenci na režim hitro navadijo in asimilirajo, ravno tako nimajo težav z drugimi obsojenci. Vendar so tudi takšni, ki zaprosijo za premestitev  prestajanja kazni v matični državi. Statistično je ugotovljeno, da je v zadnjih desetih letih bilo podanih 80 prošenj za prenos prestajanja kazni, od katerih je bila prošnja ugodno rešena za 13 tujih državljanov, ki nadaljujejo prestajanje kazni v državi. Iz katere izvirajo. Po svoje to mora biti velik napor – se ponovno socializirati, a če to obsojenec stori dvakrat, ima več možnosti odpoditi vse dileme in pomisleke, da bi se še kdaj nastanil v zaporu ….

Zuzanna G. Kraskova