UPORI V SLOVENSKIH ZAPORIH

Veliko je vzrokov, zaradi katerih so obsojenci v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) nezadovoljni. Sicer je nezadovoljstvo dejstvo, ker bivajo v totalitarni ustanovi, kjer je njihovo življenje omejeno, tako prostorsko kot tudi glede svobodnega odločanja, toda za kaznivo dejanje je potrebno sprejeti odgovornost in si življenje v zaporu prirediti tako, da se kot ljudje razvijajo in rastejo v vseh pogledih. Tako bi bilo najbolje. V resnici pa je v zaporih stanje povsem drugačno. Obsojenci se pritožujejo nad vsem, od nekakovostne prehrane, neprimernimi pogoji za rekreacijo, visokih cen telefonskih pogovorov, do visokih temperatur (saj zapori nimajo urejeno uravnavanje temperature) do stiske oziroma gneče v zaporniških celicah, kjer v relativno majhnih prostorih živi večje število oseb kot je to zakonsko zapovedano, se pravi, kršenje tretjega člena konvencije o človekovih pravicah, ki govori o prepovedi mučenja. Morda v tem primeru prostorske stiske dejansko govorimo o mučenju, kajti, če smo popolnoma iskreni, mi, ki smo zunaj, in se v mislih prestavimo v zaprt prostor, z velikim številom ljudi, v omejen prostor, kjer nimamo niti trenutka miru, nam je že sama misel na takšno stanje odbijajoča,  ljudem, ki prestajajo zaporno kazen, je pa še dosti težje (le da oni to zaprto stanje tudi zares živijo), zakaj, saj zaprte osebe, poleg psihosocialnih težav in problema z neprilagojenostjo, na primer, nezmožnosti spoštovanja avtoritete, se preprosto ne (z)morejo  ob takšnih pogojih re-socializirati. Torej dejstvo, da je kar 5% zapornikov odvisnikov, ki se večinoma zdravijo, a prepovedane substance so v zaporih stalnica, lahko jih je dobiti, lahko pretihotapiti. Kakorkoli že, zaporniki ali priporniki, ki menijo, da so bile kršene njihove pravice lahko proti državi vložijo odškodninsko tožbo, ki jo vložijo na evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), na katerem je Slovenija v preteklosti že izgubila nekaj tožb in morala izplačati odškodnino okoli 100 tisoč evrov. Največ postopkov je bilo vloženih proti zavodu na Povšetovi, vzemimo eden od primerov nenapovedanega obiska - kontrole; kjer je prostora za 135 zaprtih ali priprtih oseb -  za 54 obsojencev in 81 pripornikov, bilo pa je zaprtih 100 oseb in 73 pripornikov. Kar kaže na hujšo kršitev, sploh pa obsojenih oseb, ki bodo v zaporu dlje. Na očitke in tožbe  se je Ministrstvo za pravosodje zganilo in letos napovedalo gradnjo novega zapora v Dobrunjah; do 6.11.2017 je rok za posredovanje arhitekturnih rešitev na javnem natečaju. Omeniti je potrebno, da so gradnjo novega zapora napovedali tudi v preteklosti, a projekta do danes nikomur ni uspelo uresničiti, a zdaj, ko zaporniki grozijo z visokimi odškodninskimi tožbami, bi bilo res smotrno pljuniti v roke in začeti z gradnjo. Že zato, da bo volk sit in koza cela. In ne obratno ... 

Napisala Zuzanna G. Kraskova