Napisala Zuzanna G Kraskova
Smisel
probacije predstavlja resocializacijo zaprtih oseb, ki po odsluženju zaporne
kazni ostanejo in zaživijo v svojem socialnem/lokalnem okolju, težnja torej, da
tega stika ne le ne izgubi, ampak da okolje nanj vpliva v smislu primernega
socialnega vedenja, se pravi, da nanj okolje vpliva pozitivno, spodbudno, da
izvršilec kaznivega dejanja ne izgubi zaposlitve, da krepi odgovornost do
družine ter da lokalno okolje nanj na splošno deluje pozitivno motivacijsko in mu
vliva zaupanje vase in druge in ga ne
spodbuja k novemu kaznivemu dejanju, ki bi pomenilo ponovno prestajanje zaporne
kazni. Probacija je v Evropski uniji v večini držav urejena sistemsko,
Slovenija pa je bila do nedavno edina država znotraj EU in ena redkih članic
držav Sveta Evrope, ki ni imela probacijske službe, kar se letos tudi pri nas
spremenilo. To dejstvo je podkrepljeno s pozitivnimi izkušnjami držav, ki
probacijske službe imajo, in ki delujejo kot del sistema izvrševanja kazenskih
sankcij. Letos je torej tudi pri nas
začela na Ministrstvu za pravosodje delovati probacijska služba, ki ima poleg priprav
strategije razvoja probacijske službe, priprave zakonskih podlag za izvrševanje
kazenskih sankcij in ukrepov, ki se izvršuje v skupnosti ter drugih nalog, tudi
naslednje naloge: pripravo strategije za razvoj specializiranih programov za
obravnavo storilcev kaznivih dejanj, ki so jim izrečene sankcije in ukrepi, le-te
pa se izvršujejo v skupnosti, ter sodelovanje z izvajalci pri njihovem razvoju,
itn. Prednost probacije izpostavlja
celovitost obravnave storilca od uvedbe predkazenskega postopka, kazenskega
postopka, med časom izvajanja kazni, kakor tudi po prestani kazni v okviru
probacijske službe.
Če bodo
torej, obsojenci do pravšnje mere inspirirani z naloženimi nalogami in
dolžnostmi s strani probacijske službe in pristojnih institucij, sklepamo
lahko, da bo povratništva v prihodnosti dosti manj, da se število zaprtih oseb
ne bo zviševalo – lani je, na primer dnevno zaprtih oseb preseglo številko 1500
in je še naprej v porastu, ampak upadlo, kar predstavlja svojevrsten izziv iz
stališča spoštovanja človekovih pravic, kakor tudi učinkovitega vodenja zavodov
za prestajanje kazni zapora (ZPKZ).
Morda pa bi bila probacija kot sistemsko vodilo pravičnosti učinkovita
tudi na političnem področju, v smislu sovpadanja predvolilnih obljub in
dogajanja po volitvah, torej laganje kot psihološko kategorijo bi bilo dobro
vpeti v nabor kaznivih dejanj, za katere je potrebno odgovarjati/se zagovarjati
pred zakonom. Potem bi bil politični parket vsekakor bolj gladek in spodrsljiv,
ne pa tak kot je danes – v smislu; lisici ni prav nič mar, kaj si o njej
mislijo kokoši …
Ni komentarjev:
Objavite komentar