Pojem kriminal obsega vrsto pojavnih oblik, ki jih obsega,
vezan pa je na prostor in čas. S pojmom kriminal so ljudje skozi zgodovino
poimenovali prepovedana, nezaželena dejanja posameznikov ali skupine ljudi.
Prepovedanost je bila zabeležena na več načinov, zapisana v zakoniku skupaj s
kaznijo, ki je doletela storilca, neredko skupaj z žrtvijo, ali pa (vse)splošno
moralno obsodbo (Cassel, Bernstein, 2001). Da je pojem kriminal relativen pojem
pa najbolje pojasni dejstvo, da so kazensko zakonodajo pisali pogosto tudi
tisti, ki bi jih v denimo, pravičnem svetu označili za storilce (kar je bilo
odvisno od družbene ureditve določene države). V slovenski policijski statistiki je vsako kaznivo dejanje
šteto enkrat, ne glede na število ovadenih oseb, vsaka ovadena oseba pa je
ravno tako šteta enkrat ne glede na število kaznivih dejanj za katera je
ovadena. Državno tožilstvo vodi evidenco po določbah državnotožilskega reda
(DTR), po katerem je dokumentirano gradivo razporejeno v vpisnike, evidence in
imenike (104. člen DTR). Za ves informacijski sistem državnih tožilstev ter za
izdelavo statističnih poročil skrbi Strokovni informacijski center (51. člen
DTR), ki pripravlja tudi letna poročila državnega tožilstva. Omeniti pa je
potrebno tudi temno polje oz. temno
število kriminalitete (Sket,1997), ki zajema prikrita, latentna kriminalna
dejanja, neprijavljeno kriminaliteto, ki
zajema »vsa kazniva dejanja, ki so bila
izvršena v nekem času na nekem območju, vendar niso bila prijavljena policiji
((Maver, 2004). Prva obsežna raziskava o neprijavljeni, prikriti kriminaliteti
je bila narejena 1981 leta, za potrebo te raziskave pa so uporabili naslednjo
definicijo temnega polja »prikritost, ki nastaja s kriminaliteto, ki je žrtvam
(oškodovancem, zasebnikom) na določenem območju
in v določenem času sicer znana, toda neprijavljena pristojnim državnim
pregonskim organom«. V tranzicijskem času oz. danes, v razcvetu
neoliberalističnih prepustnih določil
pa ne le da je neprijavljena (npr. gospodarska) kriminaliteta znana v času in
prostoru, ona je znana praktično vsem, vendar se je ne da prijaviti organom
pregona, ker je zakonita ...
Napisala Zuzanna G. Kraskova
Ni komentarjev:
Objavite komentar