KRIMINALNA DEJANJA

Kriminal je eden najstarejših pojmov, s katerim so ljudje skozi zgodovino imenovali nedovoljena ali nezaželena dejanja posameznikov ali skupin, gre pa zlasti za osebnostne lastnosti storilca ali storilcev.  Beseda kriminal predstavlja predvsem relativen pojem, ki je vezan na prostor in čas. Prepovedanost nekega dejanja je bila v preteklosti izražena na različne načine, pozneje zapisana v zakonikih, praviloma skupaj s kaznijo. Začetek zbiranja podatkov  oz.statistika kriminalitete v Evropi sega že v 17. Stoletje, ko je prevladovala  težnja  beleženje števila ljudi, količine zaužitega alkohola in številu neporočenih oseb med 15 in 55 letom starosti, ki jih fizično kaznujejo ter številu oseb v zaporih, z namenom priti do števila podatkov o t.i. »grešnikih«, »falotih«.V ZDA so prve evidence zabeležene v prvi polovici 19. stoletja, evidenca pa je nastala ob popisu prebivalstva. Beležili so revščino in kriminaliteto, ki sta bili v tesni povezavi, kakor tudi število oseb , ki so bili kaznovani z zaporno kaznijo. V začetku 20. stoletja so ustanovili register kaznivih dejanj, z našrtom  o nacionalnem sistemu policijske statistike.  V Sloveniji statistika beleženja kriminalitete sega v leto 1950, ko se je v javnosti pojavil prispevek neznanega avtorja »Gibanje kriminalitete v Sloveniji med letom 1945 in 1949« in sicer v drugi številki revije »Kriminalistična služba pod oznako strogo zaupno«. Takratni Republiški sekretariat za notranje zadeve je začel po letu 1960 objavljati  letne publikacije o kriminaliteti. Razvidno je torej, da se s kriminaliteto spopadajo vse družbe, da  nanjo  vplivajo različni dejavniki; gospodarski, socialni, zdravstveni, biološki itn., vemo tudi, da kriminogena oseba mora za kaznivo dejanje odslužiti kazen. Primer dobre prakse, dejanje za vzgled pa so nam v teh dneh ponudili obsojenci v ljubljanskem zaporu – z dobrodelnimi prispevki za eksistenčno ogroženega hudo poškodovanega delavca. Dejanje, ki ga premore le peščica tistih, ki so zunaj ... 

Napisala Zuzanna G. Krskova