8. maj 2015

PROSTOVOLJSKO DELO V ZAVODIH ZA PRESTAJANJE ZAPORNE KAZNI








Napisala Zuzanna Kraskova
Prostovoljsko svetovalno delo v zavodih za prestajanje zaporne kazni, za odrasle in za mladostnike je ena od oblik pomoči zaprtim osebam. Namen takšnega dela jeda študentje različnih smeri skušajo  vzpostaviti zaupljiv stik z zaporniki in jim svetovati, predvsem na psihosocialnem področju. Izvajanje svetovalnega dela je glede na pretekle praktične izkušnje prostovolskih svetovalcev učinkovito predvsem pri zapornikih z daljšo zaporno kaznijo. Tovrstno prostovoljsko svetovanje se izvaja praktično v vseh zavodih za prestajanje zaporne kazni za odrasle, kakor tudi za zaprte mladostnike; tak primer je Zavod za prestajanje mladostniške zaporne kazni Celje (ZPMZKZ Celje). Za tovrstno svetovanje, da bi se dosegel tesen, zaupljiv stik s svetovalcem in svetovancem  morajo prostovoljski študenti imeti naravnostne značilnosti in competence, sicer  do produktivnega, predvsem pa pristnega odnosa ne bo prišlo, niti do plodega, kakovostnega rezultata, ki naj bi bila učinkovita pomoč zaprtim osebam v stiski. V stiski pa so domala vsi obsojenci, saj je soočanje z lastnim zločinom oz. kaznivim dejanjem, psihološko gledano ena natežjih samorefleksij, ki se dogaja prek zanikanja, obtoževanja, samoobtoževanja, opravičevanja, itn. do sprejemanja krivde in samo-odpuščanja. Slenje pa se lahko zgodi le v primeru, če obsojenec svetovalcu popolnoma zaupa, sicer je odpustiti sebi resnično najtežje in ni odvisno le od svetovanj ali psihosocialne podpore, a odpuščanje je process, in je potrebno vložiti veliko psihičnega napora v stanje oz. zmožnost  soočanja s trenutkom kaznivega dogodka, ga podoživeti , natančno večkrat podoživljati, to pa brez dvoma sproža čustveno nelagodje, bolečino – zaradi napačnih miselnih vzorecev, ki se niso zgodili takrat,  ko se je zgodil zločin, ampak so bazično vkoreninjeni v človeka, ki je zaradi tega bil v duševni stiski. Potem vsem obsojenec, ki je zaradi te katarze vsekakor močnejši, lahko začne načrtovati srečanje z žrtvijo kaznivega dejanja, ali njegovimi svojci in prositi odpuščanja. Če pa ne gre za tovrsteno kaznivo dejanje, kjer so vpletene osebe, ampak denimo za materialne delikte, se zapornik mora ukvarjati predvsem s svojo nagnestjo kršenja zakonov oz. pravnega reda in miru. Toda ne glede na to za kakšno kaznivo dejanje gre, pri preprečevanju povratništva, ki se najpogosteje zgodi zaradi nerazjasnenih psihičnih stanj, ali površnega odnosa do zločina obsojenega, so prostovoljski svetovalci dragocena podpora in priložnost vsem zaprtim osebam.

Ni komentarjev:

Objavite komentar