KAZNIVO DEJANJE

Dejanja, ki posegajo v osnovne družbene odnose in ogrožajo človekove družbene in osebne vrednote so takoimenovana kazniva dejanja. Zato državna zakonodaja, da bi obvarovala in ohranila skupne družbene interese, kršitelje oziroma storilce kaznivih dejanj pa preganja in pridrži. S pomočjo kazenske zakonodaje sledi dokazovanje krivde in ko se ugotovi, da je dejanje protipravno, se storilca obsodi in se ga kaznuje. Le-ta je lahko spoznan za krivega ob predpostavki njegovega svobodnega odločanja za dobro in zlo in če so izpolnjeni vsi pogoji za kaznivo dejanje in storilčevo krivdo. Najbolj pomeben dejavnik za presojo je naravnanost storilčeve volje oz. ali je bilo kaznivo dejanje storjeno voljno, ki mora sovpadati z bistvom pridobljene informacije, ali je dejanje protipravno in kot zadnje – ali je podana krivda storilca kaznivega dejanja. Iz tega sedi, da je kriv storilec, ki je kaznivo dejanje storil iz malomarnosti ali naklepno, ob tem pa je bil prišteven oz. se zavedal, da deluje protipravno. Ko so podani in izpolnjeni vsi pogoji za kaznivo dejanje oz. krivdo, sledi presoja, ali so bili podani morebitni razlogi, ki njegovo krivdo izključujejo. Da se storilca izključi kot nekredibilnega oz. neprištevnega mora biti kot vzrok in posledica biološki pogoj (da storilec ni dojemal ali razumel pomena kaznivega dejanja) ali prisotnost duševne motnje li duševne manjrazvitosti, se pravi, ni mogel nadzorovati , kakor tudi psihološke neprištevnosti; pri slednjem mora biti upoštevana tako voljen kakor tudi zavesten vidik.  Za izključitveno se šteje tudi dejanje, ki je storjeno kot neizogibno, ali kot pravna zmota. Dejanska zmota storilca se upošteva takrat, ko ta ni vedel, kaj dela, ker ima napačne predstave o resničnih okoliščinah, ki povzročijo kaznivo dejanje. Pravna zmota storilca pa je takrat, ko ima storilec jasno in pravilno predstavo o okoliščinah, vendar je zmotno prepričan, da takšno (kaznivo) dejanje ni protizakonito. Razrešitev krivde pa je mogoča tud takrat, ko storilec deluje v opravičljivi skrajni sili, kar pomeni, da ob varovanju lastnega življenja se storilcu storjeno kaznivo dejanje oz. njegova krivda izključi.