TAJKUNI IN ALTERNATIVNE KAZNI

Ko se je s pojavom humanizma v šestnajstem stoletju spremenilo tudi stališče do delikta in njegovih storilcev, se je temu prilagajala tudi oblika javnega kaznovanja, skratka, humanizem  je vplival na spremembo kazenske zakonodaje, ki je bila milejša do storilcev kaznivih dejanj.  Današnja globalna družba pa že po svoji naravi – zasnovani na individualizmu, se pravi, tekmovalnosti in povzpetništvu, proizvaja optimalne pogoje za delikventne pojave oz. dejanja. Tako je zaprtih vedno več ljudi, ki bremenijo državni proračun oz. povečujejo delež javnih financ. Zato se v naši moderni družbi  uvajajo nove oblike prestajanja kazni. Gre za manj nasilno formo kaznovanja  delikventnih oseb, ki uvaja alternativno prestajanja zaporne kazni – javno-koristnih del oz. alternativnega dela za dobrobit družbe. To možnost je uvedel tudi slovenski Zakon o kazenskem postopku, takšna rešitev in izsledki raziskave pa kažejo, da ta način prestajanja zaporne kazni pozitivno učinkuje na prestopnike, obnese pa se tudi iz fiskalnega vidika.  Za alternativno kazen lahko zaprosijo storilci lažjih kaznivih dejanj, pri nas se v manj kriminalno dejanje štejejo med drugim tudi gospodarski zločini, ki jih zagrešijo tako imenovani tajkuni, čeprav bi njihova kazniva dejanja komajda označili kot lažjo kriminaliteto. Namreč zaradi njihovega delikventnega poslovanja stopnja brezposelnosti narašča, z njo pa se naglo dviguje tudi stopnja revščine in z njo število ranljivih skupin. Marginalcev. Osebno menim, da bi bilo potrebno to posebno obliko (dokaj novodobne) kriminalitete opredeliti kot hudo kaznivo dejanje in tranzicijskim goljufom odmeriti  višjo kazen, nikakor pa ne alternativne. Seveda, če se ozrem na besede W. R. Churchilla, da se humanost in napredek družbe zrcali ravno v odnosu do kriminalcev in izvrševanja kaznivih dejanj,  moje mnenje izzveni morda zastarelo. A v prejšnjem stoletju, ko je te besede Churchill izrekel, tajkunov ni bilo, če pa so bili, družbe še niso ropali.