WAL-MARTIZACIJA

Wal-Mart, največja trgovska korporacija na svetu se je zgodila po drugi svetovni vojni v Arkansasu, v ZDA, ki jo je začel Sam Walton. Začel je po sistemu franšizne prodaje, kar predstavlja poseben sistem trženja blaga ali storitev temelječem na tesnem sodelovanju med pravno in finančno ločenimi samostojnimi podjetji, v skladu s franšizorjevim načrtom. Ta franšiza obvezuje vsakega franšizija, da uporablja njegovo ime ali trgovsko znamko, poslovne in tehnične metode, sistem postopkov in druge pravice. Franšizor pa jim pri tem zagotavlja stalno poslovno in tehnično pomoč, tako kot je navedeno v medsebojni pogodbi.

Trgovina je temeljila na zelo nizkih cenah in se izkazala kot zelo uspešna in kot posledica takšnega uspešnega poslovanja je kmalu nastala veriga podobnih trgovin, v začetku šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa so nastali tudi prva diskontna središča, kjer poteka grosistična prodaja blaga, ki jo poznamo pod ponarodelim izrazom – trgovina na debelo.

V poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja se pojavijo prve veletrgovine, kasneje, po smrti Sama Waltona (1992) je njegova tržna veriga raste in se vse bolj razvija.

Wal-Mart je danes lastnik velikih podjetij, kot so General Motors, Exxon, General Electric in mnogih drugih, na začudenje mnogih, ki so dvomili v uspeh  trgovca iz lokalnega okolja s skromnimi začetki. Danes njegovo velikost določajo z velikostjo Saudske Arabije.

Wal-Mart ima danes svoja trgovska središča po vsem svetu, skupaj pa ima zaposlenih več kot 2 milijona ljudi. Predstavlja do 3% BDP v ZDA, skupni prihodek letno pa znaša približno 350 milijard dolarjev, od katerih je dobiček približno 10 milijonov dolarjev.

Wal-Mart korporacija prakticira centralizacijo distribucijskega sistema, ki pomeni tudi brez-papirno poslovanje, kajti operira s podatki o pretekli prodaji, zalogah, naročilih ter napovedih prodaje, ki koristijo tako trgovcu kot dobavitelju. Shranjevalna skladišča danes v Wal-Martu predstavljajo logistična središča oskrbovalne verige, kjer so opremljeni z navigacijskimi napravami, z namenom sledljivosti in lokaciji blaga.

Wal-Mart vsako leto načrtuje odprtje čez 200 novih veletrgovin (z določeno kvadraturo – povprečno 50000 kvadratnih metrov) in nekaj deset centrov za tako imenovane  Samove člane kluba ter nekaj čez sto  mednarodnih družb, čigar namen je odprtje trgovskih središč in prevzemanje drugih družb. Zaradi  velikega vpliva na druge trgovske družbe in spornega odnosa do zaposlenih in slabih pogojev dela se ta trgovinska veriga s svojim modelom dela smatra za sporno in nehumano ter je ena najbolj pomembnih tem razpravljanj svetovne trgovske sindikalne organizacije. V začetku tega meseca je bilo v Ženevi zasedanje Izvršnega komiteja prej omenjene organizacije, kjer je bilo govora predvsem o nizkih osebnih dohodkih, ki so zaradi strateških ciljev Wal-Marta – se pravi, nizke cene in biti dobičkonosen je mogoče le pod pogojem, če se delavce plača manj – ki so nižji kot kjerkoli drugje v podobni branži (kar konkretno pomeni 31% manj). Velik problem predstavljajo tudi »prisilne nadure«, ki jih običajno delodajalci zaposlenim ne izplačujejo, zato se zaposleni združujejo in s skupnimi močmi po sodni poti dosežejo, da se jim ure izplačajo. Zdravstveno zavarovanje delavce, ki bazira na nekakšnem privatnem, nesindikalnem Wal-Mart- ovem zavarovanju zanaša 45% plače delavca,  ki je pogojeno s 34 urami dela tedensko, da bi bil do zavarovanja sploh opravičen. Zato ne preseneča, da le približno 40 odstotkov delavcev plačuje zdravstveno zavarovanje, pri čem je povprečna delovna storilnost približno 65 odstotna. Ta fenomen omogoča Wal-Martu, da del dobička eksternizira oziroma prenaša v javne, se pravi državne sklade. Saj delavci, nezmožni plačevanja zdravstvenega zavarovanja v podjetju, kjer so zaposleni, iščejo zdravstveno pomoč prek državnih skladov, se pravi na račun davkoplačevalcev, pomoč, ki bi jo morali dobiti prek svojega delodajalca. Poseben je tudi pristop iz vidika lojalnosti oziroma pripadnosti podjetju, in sicer, vodeči zaposleni skrbijo, da so vsak dan v tesnem stiku z zaposlenimi in jim dajo občutek pripadnosti in s tem (popolne) odgovornosti do podjetja. Ena od negativnih potez Wal-Martovih strategij je tudi izguba delovnih mest (povprečno dve novi delovni mesti terjajo tri stara delovna mesta v manjših trgovinah). Tudi feminizacija poklica predstavlja velik problem v obravnavani trgovski verigi. Dve tretjini žensk predstavlja število vseh zaposlenih v Wal-Martu, vendar so le-te plačane manj od moških sodelavcev in zato ne preseneča, da so najodmevnejši sodni procesi v ZDA, v smislu kršenja temeljnih človekovih pravic ravno procesi, ki so jih in jih še vedno v zadnjem desetletju iščejo nekdanje delavke  Wal-Marta. Žal, takšen model poslovanja so posnemale trgovske korporacije  po vsem svetu, ki jih neoliberalna družba ozakonjuje in celo zapoveduje. Tako je skrb za izkoriščanega posameznika in njegove pravice prepuščena le njemu samemu, čeprav ta pravica v najbolj pogostih primerih sloni le na  napisanih uradnih listinah in njihovih dragih zagovornikih, čigar usluge si tako imenovani »mali človek«, iz zgoraj omenjenih  razlogov ne more privoščiti.