EMPATIJA

Gospod Rudi je človek, ki nikoli ni kazal svojih čustev. Pravzaprav on ne kaže ničesar. Ni mu preveč mar niti za sovaščane. Ne druži se z njimi, ne ozira se nanje, niti ne ogovarja jih rad. Le če mora, kar je redko, denimo takrat, ko je prodajalki v pekarni prisiljen povedat, koliko kruha in kakšnega bi rad. Živi sam, s svojim edinim prijateljem, labradorcem, na robu gorske vasice. Nad vasjo je manjše smučišče, danes opremljeno z žičnico, a nekoč je bilo le za lokalno uporabo, in v zimsko veselje vaškim otrokom. Gospod Rudi ne smuča, le na dolge sprehode “v hrib” rad hodi. Tudi po zimi. Podpirajoč se na palico, mrk in pozoren, da mu slučajno ne bi ušel kakšen nasmeh, jo vsako dopoldne ubira na goro, kuža pa poleg, za ali pred njim.

Tisto zimo sem zimovala z družino pri prijateljih v tej vasici. Dopoldne smo odrasli posedali na terasi, ki gleda na goro, klepetali in opazovali otroke na smučišču. Tako tudi to sončno dopoldansko nedeljo, ki se je zdela kot naslikana, gora se je bleščala in bila kot iz pravljice. Sedeli smo in se skozi oblačke pare, ki se je kadila iz vročega čaja, čudili in navduševali nad tem lesketajočim se čudežem narave.

Vtem smo zaslišali zastrašujoči prasket, kot bi se ta, še pred sekundo pravljična gora podirala v tla. Vendar s terase nismo mogli videti kaj dosti, razgled na smučarsko strmino se od tam vidi le delno, ves čas pa smo lahko strmeli v shiluete drvečih otrok po hribu navzdol in v gromozanski snežni plaz tik za njimi. Osuplosti je sledil dir, zdrveli smo proti vznožju hriba, z grozo pogledujoč v grozeč naslednji plaz, ki je bil na tem, da se bo zdaj-zdaj podal za prvim. Ob vznožju smo zagledali nepričakovan prizor. Gospod Rudi in njegov labradorec sta vročično, krčevito, z vsemi napori reševala otroka izpod snežnega plazu, ne meneč se za grozeče viseč plaz nad njima. Sedemletni sin moje gostiteljice je pokazal na sosedovega fantka, ki je ves rdeč in objokan lovil sapo, češ njega je Rudi rešil prvega ...  

Naj zaključim, vse se je dobro izteklo, zašiljeno z dragocenim spoznanjem, ki je izzvenelo v izrazu na obrazu gospoda Rudija. To je bila kristalno čista človečnost. Takšne ne srečaš pogosto …