Zapor naj bi dokazano bolj škodoval ženskam kot moškim, četudi bi trditev utegnila namigniti na implicitno opresijo, ali vsaj pomilovanje. Eden od poglavitnih vzrokov pogubnega učinka je dejstvo, da so obsojenke običajno matere in med prestajanjem kazni v večini primerov njihove družine razpadejo, one pa imajo po izgubi stabilnega družinskega okolja več razlogov za povratništvo in zatekanje k psihotropnim substancam. Samo bivanje v zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) – edini zapor za ženske v Sloveniji se nahaja v prostorih starega gradu na Igu - za zapornice ni primerno prilagojen oziroma je izoblikovan po vzoru moških zaporov: varovanje je prestrogo, ženske so nameščene skupaj in imajo zelo malo zasebnosti. Od njih se pričakuje, da bodo živele v takšnem tovarištvu, kot je to značilno za moške. Dejstvo pa je, da so ženske bolj nagnjene k skrivanju zasebnosti, za slednje pa v režimu, ki se v naših zaporih izvaja dandanes, nimajo dosti možnosti. Pravzaprav nobene. To (skoraj) praviloma pripelje do izgube samospoštovanja in dostojanstva, nedvomno pa vodi prek depresije in tesnobe naravnost v agresivnost, pogosto pa tudi v samodestruktivnost.
Določen problem predstavlja tudi starostni profil, saj so skupaj zaprte oziroma so tam centralizirane obsojenke različnih starosti - od upokojenk do dam srednjih let pa do mladoletnic (ki so obsojene na mladoletniški zapor). Nastanitveni in bivalni problemi v tem zavodu pa se nekako držijo skupaj oziroma takorekoč sovpadajo, in sicer nastanjene so v skupne velike in temne prostore starega gradu, kar pa predstavlja dodatno (svojevrstno) težavo; glede na starodavno gradnjo objekta prostori nimajo primerne izolacije in so pozimi zelo hladni in neprimerni za bivanje. No, iz vidika zimskega mrazu je morda le dobro, da so dekleta zaprta v skupnih sobah, tako se lahko vsaj skupaj in vzajemno grejejo. Morda pa je omenjeni mraz vendarle dobra poteza, denimo, hudomušna taktika zaporske politike, saj se ZPKZ Ig ne sooča s prezasedenostjo. Ta misel me je spreletela, ko sem si mračne sobane v omenjeni graščini ogledala prvič. Toda tako menim jaz, z mnenji pa vemo kako je – zakaj vedno upoštevati tuje, če imamo svojega, ne?
V: Kralji ulice, oktober 2011
Ni komentarjev:
Objavite komentar