Zuzanna G. Krasko začenja svoje
novo delo tako rekoč standardno, v slogu svojega doslejšnjega proznega
opusa, takoj na prvih straneh in v prvem prizoru je jasno, da se je
namenila tudi tokrat loviti vsakršne odbleske v nekakšno miselno
paralizo ujetih posameznikov, ki se poskušajo na vse načine izviti iz
primeža svojega vsaj zapletenega, če ne že kar zavoženega življenja,
znova odkriti spontanost in avtentičnost in kar je še podobnih velikih
eksistencialij. Pri tem bi, poučeni od prejšnjih avtoričinih zgodb,
lahko pričakovali umerjeno dozo ironičnosti, presenetljive, enigmatične
zgodbene zasuke in netipične slogovne prijeme.
Tokrat je drugače, analiza
življenja v glavi, kakršno dopuščajo protagonisti zgodb z naslovom
Lugovo kopje, je kirurška in rokovnjaška hkrati, pripoved barvata tako
humorno kot trpka intoniranost …
… Kraskova »izrisuje ujetost,
strahove, pogum, up in brezup, navsezadnje pa ravnodušje v vdanost - v
neusmiljenost eksistence«, a tisto, kar je ključno in je glede na njeno
prejšnje pisanje novost, je presvetlitev zločinskosti, po njenih besedah
zločin »kot strašljiv odmev bedi nad človekovim bivanjem že od njegovih
začetkov«, in je po svoji naravi tak, da se s slehernikom »nenehno v
stiku, kajti zločin razume ogorčenje, sovraštvo , krivico in
maščevanje«. In za take zadeve v Lugovem kopju tudi res gre, na začetku
postavi Kraskova na oder mačota, ki se tak le zdi, v resnici pa je na
videz nerazrešljivo ujet v vzorce in neplodno premišljevanje, kako
zdrsniti onkraj njih, a nič mu ne pomaga, ne vaje v samonadzorovanju ne
kaj drugega, prestopi na temno stran in potem je kar je – sledi namreč
zaporniški bluz, ki pa spet ne postreže s kakim odrešilnim odvodom.
Kraskova je v roman kot v lično
črno škatlo zaprla neznansko množico negativnih energij, dodala še
zvrhano mero trpljenja in potem le še opazuje, kako eksperiment poteka…
… Res, nikakor ni odveč njen moto,
ki omenja »smeh, ki para srce…«, z njim izkriči veliko več, kot bi
zmoglo povedati »navadno«, čisto žanrsko besedilo. Lugovo kopje je
knjiga, ki o slehernikovi duši in njenih večnih šibkostih pove hudo
zanimivo in gladko berljivo zgodbo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar