20. jan. 2012

Recenzija: EU-ropa - Matej Bogataj

Matej Bogataj, Delo, Književni listi, 27. jul.. 2007


EU-ROPA je proza na križišču – med krajšim romanom in daljšo novelo, med eksistencialistično vrženostjo v svet in fantastiko, med politiko in intimo; malo nalašč gleda na vse strani, malo se ne more odločiti, kam bi krenila in ji potem zmanjka koncentracije. Proza na ključ in alegorija obenem; možak športno ribari – pri tem pa mu gre močno na živce robat in malce nasilen, militanten kolega, ena taka surovina, ki se imenuje kar Vožd – in šotori, v divjini ga ob omenjenem sosedu vznemirjajo še sanje, v katerih se mu prikazujejo epizode s pokojno ženo, ki so jo, Slovakinjo iz Novega Sada, neozdravljivo inficirali tihotapci migrantov ob odvzemu ledvice, pa imamo potem dva časa. Prvi je iz žanra rezervni deli, škoda, da se ne pojavlja v reminiscencah, drugi žanr je mi stopamo v Evropo (in nas je strah); ribolovni del se po spominjanju na čase nemilosti in radikalne izgube vsega, ne samo sopotnice, izteče v končni obračun med ribičema, pripadata pa različnima etničnima skupinama v Bosni, en celo dvema, v maščevanju za tisto prej po presenetljivem preobratu …
V vse to je dodobra primešana refleksija, včasih tudi didaktična, drugič bolj aforistična, drzna in vrtoglava, pomešana s poezijo, ki to knjigo tudi zašpili in ji daje akcent in postfestum, takorekoč …
Našemu junaku je ob ribolovu najljubša intuicija, ki je neujemljiva in zmuzljiva, na meji ubesedljivega, in takšno je tudi njegovo rezoniranje – hitro, vihravo, vsekakor pa zahteva zahtevnega bralca, ki bo junaka uspel zasledovati v bliskovitih miselnih preskokih.

Ni komentarjev:

Objavite komentar