ZAPORNIKI IZ TUJINE
Zavod za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) je totalitarna
ustanova, kjer je zapornikom omejen, strnjen življenjski prostor na minimalno
raven, a po drugi strani, s kazensko-pravnega vidika, je zavod odprt za sprejem
tujcev; tako v slovenskih zaporih kazen
prestajajo tudi tuji državljani, ki so kaznivo dejanje povzročili na tleh
Republike Slovenije. V slovenskih zaporih kazen prestajajo državljani iz vsega
sveta; državljani nekdanje Jugoslavije (teh je največ), Bolgari, Nemci,
državljani Senegala, Afganistana, Nove Zelandije, Kitajske, ZDA itn. Statistika pravi, da je od vseh
zaprtih oseb včasih tretjina tujcev.
Jezikovnih težav zaposleni v zavodu običajno nimajo, sporazumevajo se v
enem od svetovnih jezikov, ko se pa pojavijo jezikovne ovire, običajno pri
zapornikih iz specifičnih držav, ki obvladajo le materni jezik, si pomagajo z
individualnimi obravnavami (tudi s pomočjo prevajalcev). Zapornikom iz tujine
je na voljo razpoložljiva zakonodaja v tujem jeziku, kakor tudi tuja literatura
nasploh. Obsojeni tujci običajno uporabljajo pravico do obiskov konzulatov,
pravico do obiskov svojcev, kar je odvisno od oddaljenosti države in
materialnega stanja svojcev, upoštevan pa je tudi kakovostni vidik stikov s
svojci pred nastopom kazni, večina jih za ohranjanje stikov uporablja
dopisovanje ali telefonske stike. Tujcem je v slovenskih zaporih omogočen režim
primerne prehrane glede na verska ali druga prepričanja, sicer pa so deležni
enake obravnave kot zaporniki s slovenskim državljanstvom. Zanimiv je sistemski
vidik glede izgona, in sicer tujci z izrečenim izgonom iz države ne smejo le-te
zapustiti konec tedna, vsi, ki jim kazen še ni izrečena, pa to pravico imajo.
Zaradi visokih telefonskih stroškov imajo tuji zaporniki težavo z ohranjanjem
socialnih mrež, iz istega – finančnega razloga obiski niso pogosti, zato je, ko
obisk dobijo, lahko ta časovno daljši. Uprava za kršitev hišnega reda
ugotavlja, da se tuji obsojenci na režim hitro navadijo in asimilirajo, ravno
tako nimajo težav z drugimi obsojenci. Vendar so tudi takšni, ki zaprosijo za
premestitev prestajanja kazni v matični državi. Statistično je ugotovljeno, da
je v zadnjih desetih letih bilo podanih 80 prošenj za prenos prestajanja kazni,
od katerih je bila prošnja ugodno rešena za 13 tujih državljanov, ki nadaljujejo
prestajanje kazni v državi, iz katere izvirajo. Po svoje mora biti to velik
napor – se ponovno socializirati, a če to obsojenec stori dvakrat, ima več
možnosti odpoditi vse dileme, da bi se še kdaj nastanil v zaporu ….
Napisala
Ni komentarjev:
Objavite komentar