Zavodi za prestajanje kazni zapora kot totalitarne ustanove
imajo že po svoji naravi strah vzbujajočo konotacijo, saj so namenjeni
kaznovanju za storjena kriminalna dejanja. Tako je v državah, kjer vlada mir,
na vojnih področjih pa ima zapor še bolj zlovešči sloves, saj je zaradi
izrednih razmer v državi, ki je v vojni, tudi zaporniški red drugačen, se
pravi, bolj tog in bolj brutalen. Nikoli v človeški zgodovini ni bilo toliko
vojnih žarišč (naj bi jih trenutno bilo okoli 264), to pa lahko pripišemo tudi
demografskemu učinku, kajti na planetu trenutno živi okoli 9 milijard ljudi),
ki jih je potrebno nahraniti, boj za preživetje, kije povsem naravni vzgib in
poleg političnih interesov visoko razvitih držav, vzrok spopadov in vojn.
Zaporniški sistem pa mora delovati tudi v vojnih okoliščinah, režim vojaških
zaporov pa se razlikuje od zaporskega delovanja v miru. Vojaški zapor Tadmor v
Siriji je med vsemi do sedaj prikazanimi zapori v rubriki Izza rešetk najhujši. Zapor je 2001 leta zaprli in ujetnike
premestili v druge sirske zapore, ki se po metodah »resocializacije« bistveno
ne razlikujejo od Tadmora. Tudi v času, ko Sirija ni bila v vojni je slovel po
grozljivem mučenju in usmrtitvah zapornikov, ki so bili in so absolutno brez
pravic. Znan je podatek, da so v tem zaporu leta 1980 komandosi nemilostno
postrelili ali z mučenjem ubili več kot 1000 zapornikov. Za mučenje zapornikov,
ne glede na dejstvo ali so pravnomočno obsojeni ali v postopku ugotavljanja
krivde, se pravi ne glede na to ali so krivi ali nedolžni, so tam uporabljali
srednjeveške metode, na primer, zapornike oz. ujetnike so prebičali do smrti, razsekali
so jih s sekirami, ali privezali z vrvmi in jih vlekli do smrti. Iz tega je
sklepati, da so vse metode v vojaških zaporih v času vojnega stanja dovoljene,
v slogu cilj ne izbira sredstva, a zastavlja se vprašanje, kakšno zaporniško
osebje oz. kakšni ljudje lahko izvajajo takšne kazni, razen takšnih, ki so že
sami razčlovečeni, kajti politični režimi držav Bližnjega vzhoda ima posebne
tehnike urjenja državnih uslužbencev. Zato bo glede premisleka primerna misel
G.C. Junga– mučeni postanejo mučitelji
…
Napisala
Ni komentarjev:
Objavite komentar