SOCIALNI PSIHOPATI

Znani kanadski kriminalni psiholog Robert D Hare je pisal in piše o psipotatskih in sociopatskih nagnjenih . Določil je celo lestvico prepoznavnih lastnosti tega družbenega profila. To so ljudje nagnjeni k zadostitvi kriminalnih in spolnih impulzov. Gre za nezadostno razvito socialno in spoznavno sposobnost, zaradi katere so ti ljudje bolj nagnjeni  k nasilnemu dejanju. Po njegovih ugotovitvah se med najpomembnejše simptome psihopatskega vedenja uvrščajo: poveličevanje samega sebe, patološko laganje, nagnjenost k dolgočasju, plitvo čustvovanje, manipulativnost, površinska privlačnost, nezmožnost sprejemanja odgovornosti za svoja dejanja, šibka samokontrola itn. Te lastnosti naj bi zaljšale večino, če ne vse osebe na prestajanju zaporne kazni. Stereotipno, z grobo oceno, s katero družba (neredko pa tudi predstavniki stroke in kompetentnih ustanov, kot so ZPKZ – zavodi za prestajanje kazni zapora) najraje ocenjuje povzročitelje kaznivih dejanj, se torej zapornikom na podlagi zgoraj navedenih dejstev določi  kategorija psihopata ali sociopata.  Najpogosteje, le v redkih primerih  se obsojencem pripiše disocialnost – blažja oblika dveh navedenih patoloških stanj. Torej, že s prostim očesom je vidno, kakšne možnosti ima zapornik, ki je diagnosticiran, označen kot psihopat ali sociopat, ki je na prestajanju  kazni v totalitarni ustanovi. Nikakršne. Saj ga že sam izraz psihopat onesnaži ne glede na to, kakšno kaznivo dejanje je storil – in ne glede na to, da dostikrat gre le za manjša kazniva dejanja. Nikakršne tudi zato, ker se strokovne službe v ZPKZ, po različnih lestvicah in testih  tako opredelijo … Sprašujem se torej, kaj jim preprečuje, da bi segli globlje v jedro osebnosti ljudi, ki so storili kaznivo dejanje? Kajti, če tako, na grobo preletimo lastnosti, ki označujejo osebnost psihopata, ter aktualna dogajanja na področju kadrovske politike v državi, nas ne more ne zaskrbeti, če ne celo, nas mora obiti bojazen, ker ločnice med t.i.  psihopati in sociopat ter t.i. normalnimi ne zaznamo. A naj nas ne skrbi, naš pogled je bister, dobro ne-vidimo, da je ni. Ni vidna, namreč, ker je tudi v resnici ni ...