REHABILITACIJA ZAPORNIKOV S POMOČJO ŠOLANJA PSOV

 

Rehabilitacija zapornikov s pomočjo šolanja psov

Med državami s takšnimi programi rehabilitacije Slovenije ni, Južna Afrika pa, denimo, je.

V svetu je šolanje in dresura psov v zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) stalna praksa, v slovenskih zavodih pa se tovrstna rehabilitacija še ne izvaja.

Številne študije in raziskave po svetu pričajo o pozitivnem psihosocialnem učinku učinkovite rehabilitacije zapornikov s pomočjo socioterapije z živalmi. S strani strokovne javnosti s tega področja na slovenskem prostoru tovrstne tendence še ni zaznati, čeprav ta specifična oblika tretmaja obsojenih oseb prinaša poleg psihosocialne rehabilitacije tudi lažje soočanje s krivdo in posledico zanjo, se pravi, pozitivno vpliva na vključevanje zapornikov v zaporniško okolje, posebno pri osebah z daljšo zaporno kaznijo.

Posledično pa ima pozitivne učinke tudi na lažje vključevanje v socialno okolje po prestani zaporni kazni. Saj primer dobre prakse iz tujine priča o velikem odstotku primerov te populacije, nekdanjih zapornikov, ki so se po prestani zaporni kazni odločili za vzrejo in šolanje psov ali drugih živali, predvsem konj.

Hipoterapija - terapija s pomočjo oskrbe (tudi vzreje) konj je poleg šolanja psov v psihosocialni praksi ena najučinkovitejših terapij, ne le za obsojene osebe ampak za ljudi nasploh.

V Sloveniji postaja vedno bolj pereč problem čedalje večje število zavrženih živali, ki krepko presega kapacitete zavetišč, predstavlja pa tudi velik strošek zanje.

Še bolj drastično dejstvo je, da ima večina zavrženih živali (tudi psov) majhne možnosti za posvojitev in jim s časom grozi evtanazija. Predvidoma tudi zaradi slednjega so se v tujini izoblikovali različni rehabilitacijski programi v zaporih in namen oz. učinek interakcije zapornikov je dvojen; resocializacija obsojenca in rehabilitacija živali, ki ji tak tretma lahko prinese možnost, ne le preživetja, ampak tudi drugo možnost nasploh.

Ob tem neraziskanem področju pri nas bi si morali morda zastaviti pomembno vprašanje; zakaj je prejšnji komunistični režim podpiral humanizacijo zaporniške politike, sedanji, demokratični, pa je z zakonodajo iz leta 1991 področje kaznovalne politike zaostril in posledično povečal število zaprtih oseb (za kar 100%), kar nam vzbuja občutek, da nekaj ne deluje.

Napisala